Strah in pohlep pri vlaganjih pomagata, lahko pa tudi škodita

»Strah me je, da bi izgubil denar,« odločitev, da ne investirajo na trg kapitala, utemeljuje 40 odstotkov ljudi, še nekoliko več jih pravi, da nimajo dovolj denarja za to, kaže pred kratkim objavljena globalna raziskava, ki jo je izvedel Svetovni gospodarski forum s partnerji. Mlajše generacije so investiranju bolj naklonjene in so tudi bolj odprte za novejše naložbene produkte.

Med vlagatelji (ti so v raziskavi predstavljali 70 odstotkov vseh anketiranih) so milenijci ter generacija Z močno izpostavljeni alternativnim naložbam, kriptovalutam ipd., kar kaže na pomanjkanje finančnih znanj. Skoraj polovica jih pravi, da si z naložbami želijo ustvariti varnostno rezervo, 40 odstotkov pa jih na trg kapitala vlaga, ker računajo, da bodo na ta način imeli dovolj denarja za potovanja in zabavo.

Posebna pričakovanja imata generaciji X in baby-boom, ki na kapitalske trge vstopata z mislijo na dodatek k pokojnini ob pričakovani krajši dobi vlaganja. Več kot 50 odstotkov generacije X pričakuje, da ji bodo naložbe v kapitalske trge omogočile varno starost.

O strahu in pohlepu

Slovenci v raziskavo niso bili vključeni in na vprašanje, kako realno gledajo na kapitalske trge ter možnosti donosov tisti, ki prvič vstopajo v te naložbe, odgovarjajo v Triglav Skladih. »Odločitve vlagateljev največkrat poganjata strah in pohlep. Obe čustvi sta pri naložbah lahko pozitivni ali negativni,« pojasnjuje Primož Čuček, skrbnik v področju prodaje v Triglav Skladih.

Zaradi strahu smo lahko bolj previdni. Investiramo sredstva v skladu s svojim odnosom do tveganja, kar je pozitivno. Če nas strah popolnoma ohromi in nam onemogoča vstop na kapitalske trge, pa dolgoročno izgubljamo vrednost premoženja zaradi inflacije.

Tudi pohlep ima dve plati. Če pomeni, da smo se odločili za investicijo v skladu s svojim odnosom do tveganja ali da nas žene v unovčevanje dobičkov ob doseženih naložbenih ciljih, je to zagotovo pozitivno. Lahko pa nas žene v nerazumne poteze, ki nas na koncu lahko pripeljejo do večjih izgub.

»Po mojih izkušnjah vlagatelji, ki so imeli prej sredstva samo v depozitih, na kapitalske trge vstopajo previdno in običajno izbirajo bolj konservativne možnosti. Občasno pa naletim na posameznike, ki bi nenadoma želeli vlagati v druge, zelo tvegane produkte, čeprav se je najin pogovor začel pri zakladnih menicah,« strne Čuček.

Inflacija in njene lekcije

Koliko je izkušnja z inflacijo, ki smo ji priča od pandemije, vplivala na dojemanje prebivalstva o bančnih depozitih kot načinu varčevanja, kjer ni mogoče izgubljati vrednosti? Ali zdaj bolj prepoznavajo kapitalske trge oziroma investicijske sklade kot smiselno alternativo? To vprašanje bi si moral postaviti vsak, ki ima presežna sredstva v denarju, pravi sogovornik.

Varčevanje samo po sebi še ne pomeni ohranjanja vrednosti. Inflacija ne zmanjša zneska, ampak njegovo kupno moč. »Na bankah imamo privarčevanih približno 28 milijard evrov in ob podatku statističnega urada, da je bila kumulativna inflacija v zadnjih petih letih (avgust 2020–avgust 2025) kar 25-odstotna, je razmišljanje o tem, ali je bančni depozit res nekaj, kar ohranja vrednost, popolnoma upravičeno.«

Edini odgovor na inflacijo je naložba, pravi Čuček. Možnosti je veliko, ena izmed njih so investicijski skladi. Izziv pri tem pa je finančna pismenost. »Zato si mnogi težko predstavljajo, zaupajo in verjamejo, da je naložba, vrednost katere dnevno niha, zaščita pred inflacijo. Če smo dovolj drzni, pa lahko svoje premoženje celo povečujemo.«

Kot ugotavlja, ljudje po izkušnji z inflacijo prepoznavajo investicijske sklade kot smiselno alternativo, ampak ne vsi. Zaradi nje so nekateri pripravljeni nameniti nekaj časa samoizobraževanju o tem, »veliko vlogo pa pri finančnem opismenjevanju prevzemamo finančne institucije«, pojasnjuje. Investiranje ni tek na sto metrov, je dolgoročna zgodba, investicijski skladi pa so prava izbira za vse, ki imajo premalo časa, znanja in izkušenj, da bi se kapitalskih trgov lotevali samostojno, še pravi.

Napake radi ponavljamo

Glede na izkušnje se določen delež vlagateljev, tako kot v preteklosti, odloča za investiranje v vroče zgodbe. Velikokrat z veliko večino svojega portfelja ali pa kar s celotnim. Pozabljajo na razpršitev, ki je morda dolgočasna v obdobju rasti, a še kako pomembna, ko se trend obrne, poudarja Čuček.

Večkrat tudi precenijo svoj odnos do sprejemanja tveganj in izberejo naložbe, ki jim kasneje ne omogočajo mirnega spanca. Tudi nasvetu soseda ali kolega marsikdaj bolj zaupajo kot znanju in izkušnjam izobraženih in licenciranih finančnih strokovnjakov. »Takšno 'investiranje' v razne čudežne zgodbe se po navadi slabo konča. Žal se opečeni vlagatelj zlepa ne vrne v svet naložb. Tako inflacija spet dela svoje,« še opozarja.