Umetna inteligenca je ultimativni test človeštva

Drugi del konference je začel Roman Zidarn, glavni ekonomist v Triglavu Investments, s strokovnim nagovorom na temo tehnološke singularnosti kot gonilu trga.

Tehnološka singiularnost je pojem, ki govori o mejniku, od katerega ni več poti nazaj, se mu pa hitro približujemo. Gre za umetno inteligenco, s katero se na preprosti ravni vsi spoznavamo, v ozadju pa gre za zelo kompleksno področje, za katerega ne vemo točno, kako deluje, nam pa za zdaj zelo koristi.

Obstaja več pogledov na tehnološko singularnost, torej na to, ko umetna inteligenca preseže ne samo človeško inteligenco, ampak tudi splošno inteligenco. Slej ko prej bo namreč prešla v fazo, ko bo začela izboljševati sama sebe. »To bo zelo pospešilo tehnološki razvoj in bo težko napovedati nadaljnji razvoj. Človeške kognitivne sposobnosti ne bodo več meja za inovacije in začel se bo nov tehnološki preboj,« je predstavil Zidarn.

Kaj sploh je umetna inteligenca

Umetna inteligenca so serverji, postavljeni v nekem prostoru in tvorijo podatkovni center z nepredstavljivo močjo. Predstavljamo si ga lahko kot državo genijev, ki zelo hitro napredujejo pri pridobivanju znanja, delajo 24/7, ne jedo, ne pijejo, se ne pritožujejo. »To je moč enega podatkovnega centra, danes jih imamo po svetu že 1200, v naslednjem desetletju jih bo še dvakrat ali trikrat več,« je dejal in opozoril, da si v resnici ne znamo predstavljati, v kaj pravzaprav se podajamo. Še vedno namreč ne vemo, kako ti centri delujejo in pri tem niso transparentni.

Zdaj lahko govorimo o politični tekmi med ZDA, kjer je več kot polovica obstoječih podatkovnih centrov, in Kitajsko, kjer jih je četrtina, ostali svet jih premore 20 odstotkov. Kitajsko je izpostavil kot primer, kjer opozarjajo tudi na stranske učinke uporabe umetne inteligence, omejujejo otroke pri uporabi, v ZDA za zdaj tega še ni. Pričakovati moramo tako želene kot neželene spremembe, ki se obetajo na globalni ravni, tako ekonomske kot družbene in varnostne. Tisti, ki bo to tekmo dobil, bo določal pravila v prihodnosti.

Vlagamo v tehnologije ali pričakovanja o njihovem učinku?

Učinke že lahko vidimo na trgu kapitala. Ameriški trg velja za največjega na svetu, ima več kot 70 odstotkov globalne tržne kapitalizacije, sloni pa samo na nekaj podjetjih, t. i. big tech, ki so zrasla s pojavom chatgpt.

»Ukvarjam se z dilemo, ali pri investiranju v ta podjetja vlagamo v tehnologije ali v pričakovanja, ki naj bi jih ta sprožila. Učinki teh tehnologij se namreč še ne odražajo, saj manj kot pet odstotkov velikih podjetij, ki jih uporabljajo, pove, da se to odraža v njihovih poslovnih rezultatih,« je dejal Zidarn. Zgodovina kaže, da je večina prebojnih idej nastala v času prenapihnjenosti na kapitalskih trgih, posebnost zdaj je, da podjetja investicije financirajo z dobički iz poslovanja in ne s posojili.

Za uravnoteženje etike in napredka

Kot je strnil, se mora človeštvo zavedati, da sproščamo tehnologijo, ki je najmočnejša, je nenadzorovana in nerazumljiva in to počnemo hitreje kot kdajkoli prej in je vprašanje, ali res potrebujemo tako hiter napredek. Vidi tri možne poti razvoja, sam se zavzema za srednjo pot, kjer bi uravnotežili napredek in etiko, moč in modrost. Podatkovni centri bi bili razporejeni po vsem svetu, tehnologija pa koristna in neopazno prisotna, podobno kot na primer internet. Samo tako lahko koristi človeštvu kot celoti ne pa kot vzvod za kopičenje moči.

»Gre za ultimativni test človeštva, uporabiti moramo modrost in vzpostaviti kolektivni imunski sistem ter zaščititi sebe pred našo lastno genialnostjo, ki jo bo umetna inteligenca še vzpodbudila,« je še opozoril Roman Zidarn, želimo si, da bomo mi upravljali tehnologijo in ne obratno.