V Sloveniji več milijard evrov vsak dan izgublja vrednost

Slovenci veljamo za varčen narod. Velik del finančnega premoženja hranimo na bančnih računih in v depozitih, kjer po podatkih Banke Slovenije leži več deset milijard evrov. Takšen pristop prinaša občutek varnosti, vendar denar, ki dalj časa miruje, zaradi inflacije postopoma izgublja kupno moč.

»Pri svojem delu s strankami vedno znova opažam enako sliko, Slovenci smo izjemno pridni varčevalci, a imamo zelo močno zakoreninjen strah pred izgubo, zaradi česar se krčevito oklepamo bančnih vlog. Kot finančni strokovnjaki to povsem razumemo, gre za naravno človeško potrebo po varnosti,« pove Bojan Ilijanić, direktor sektorja prodaje in marketinga v družbi Sava Infond, hkrati pa opozori: »Denar na bančnem računu nosi stoodstotno tveganje, da bo zaradi inflacije realno izgubil svojo vrednost.«

Od prihrankov do naložb: kako denar začne krožiti

Bančni račun je pomemben del osebnih financ. Na njem hranimo denar za tekoče stroške, nepričakovane izdatke in finančno rezervo. Ko pa posameznik del prihrankov nameni naložbam, denar dobi drugačno vlogo. Prek finančnih trgov se lahko usmeri v podjetja, ki razvijajo nove izdelke, vlagajo v tehnologijo in ustvarjajo nova delovna mesta, ali v države, ki financirajo infrastrukturo in druge razvojne projekte.

Podjetja in države sredstva zbirajo z izdajo delnic ali obveznic, vlagatelji pa jim z nakupom teh finančnih instrumentov zagotovijo kapital za razvoj. Tako se prihranki usmerjajo v projekte, ki prispevajo h gospodarski rasti.

Varčevanje in vlaganje: dve različni vlogi denarja

Varčevanje in vlaganje se ne izključujeta. Prvo zagotavlja finančno varnost in likvidnost, drugo pa je namenjeno dolgoročnim ciljem in ohranjanju oziroma povečevanju kupne moči premoženja.

Kolikšen del prihrankov naj torej ostane na računu in kolikšnega je smiselno nameniti naložbam? Bojan Ilijanić odgovarja: »Pri tem vprašanju strankam in znancem vedno svetujem uporabo zelo življenjskega pravila – pravila 'železne rezerve'. K osebnim financam moramo pristopiti z zdravim razumom. Sam nikoli ne bi nikomur svetoval, naj ves svoj denar usmeri v vzajemne sklade ali delnice. Likvidnost oziroma hiter dostop do dela denarja je namreč tista, ki nam zagotavlja miren spanec.«

Po njegovih besedah naj na bančnem računu ostane znesek v višini treh do šestih mesečnih življenjskih stroškov gospodinjstva. Če družina mesečno za položnice, hrano, gorivo in kreditne obveznosti porabi približno 2.000 evrov, naj hitro dostopna rezerva znaša med 6.000 in 12.000 evrov. »Ta znesek je vaš 'finančni apavrin', ki vas bo rešil stresa ob nepredvidenih dogodkih, kot so menjava peči, nujno popravilo strehe, okvara avtomobila ali začasna izguba zaposlitve.«

Vse, kar presega takšno varnostno rezervo, Ilijanić imenuje 'zaspani kapital'. Pojasnjuje, da je treba presežek razporediti glede na časovni horizont: sredstva za kratkoročne cilje naj ostanejo v varnejših oblikah varčevanja, dolgoročni prihranki pa imajo več možnosti za rast na kapitalskih trgih. »V praksi žal prepogosto vidimo primere, ko imajo posamezniki na banki 80.000 evrov, njihova dejanska potreba po varnostni rezervi pa je le 10.000 evrov. To pomeni, da 70.000 evrov na banki dobesedno propada,« opozarja Ilijanić. Zato priporoča, da tisto, česar ne bomo potrebovali vsaj 7, 10 ali več let, denimo za dodatno pokojnino ali osamosvojitev otrok, usmerimo v delniške sklade. »Tam ima namreč denar dovolj časa, da premaga vmesna nihanja in suvereno prehiti inflacijo.«

Vsaka dobra naložba se začne z načrtom

Finančni trgi ponujajo številne naložbene možnosti, vendar izbira posameznih delnic ali obveznic zahteva znanje, čas in redno spremljanje dogajanja na trgih. Za marsikaterega posameznika so zato primernejša izbira vzajemni skladi, v katerih strokovnjaki sredstva razpršijo med različne naložbe. Tako uspeh ni odvisen od enega samega podjetja ali dogodka, vlagatelj pa lahko na kapitalske trge vstopa tudi z manjšimi zneski.

Pri izbiri sklada so pomembni predvsem cilj, čas vlaganja in pripravljenost sprejemati nihanja. Prav zato v Savi Infond naložbeno strategijo vedno prilagodijo finančnemu položaju, ciljem in odnosu posameznika do tveganja.

»Zavedamo se, da v resnici ne upravljamo zgolj številk, temveč življenjske cilje, garanje strank in pogosto tudi njihove strahove. Ko vlagatelj sede k našim finančnim strokovnjakom, proces vedno začnemo z diagnostiko, ki ji pravimo arhitektura osebnega premoženja. Najprej poslušamo.«

Na podlagi pogovora in vprašalnika pripravijo prilagojeno naložbeno rešitev v okviru Krovnega sklada Infond, ki omogoča tudi poznejše prilagajanje naložb življenjskim okoliščinam brez davčnih posledic.

Vlagateljem, ki jih skrbi, da bi na trge vstopili v nepravem trenutku, pogosto priporočajo postopno vlaganje. »Z banke ne investiramo vseh 50.000 evrov naenkrat, temveč z direktno obremenitvijo avtomatsko prenašamo manjše zneske, na primer po 1.000 evrov mesečno. S tem popolnoma nevtraliziramo stres zaradi dnevnega nihanja trgov.«

Raziskave kažejo, da so pri dolgoročnem vlaganju pogosto odločilne disciplina, potrpežljivost in sposobnost, da vlagatelj tudi ob tržnih nihanjih ostane zvest svoji strategiji. »Premoženja ne rešujejo čarobne formule, temveč zaščita pred našo lastno psihologijo,« ob koncu poudari Ilijanić.

 

To je tržno sporočilo. Vsebina članka ne pomeni naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji; pri odločanju za nakup ali prodajo velja upoštevati še vrsto dejavnikov, ki v tem članku niso naslovljeni. Pred sprejemom kakršnekoli naložbene odločitve glejte Prospekt z vključenimi pravili upravljanja, Dokument s ključnimi informacijami ter letna in polletna poročila. Navedeni dokumenti in mnoge dodatne informacije so na voljo na www.infond.si. Naložbe v vzajemne sklade so povezane s tveganjem. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Sava Infond d.o.o. ne prevzema odgovornosti in ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi izvirala iz podatkov v tem besedilu.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.