

»Če bi na primer desetino vpoglednih vlog slovenskih varčevalcev usmerili v dolgoročne naložbe, bi to pomenilo skoraj tri milijarde evrov za razvoj, kar ni malo.« Kot je na konferenci Kapitalski trgi, ki jo je v Zagrebu organizirala družba Delo mediji skupaj s hrvaškim Jutarnjim listom, povedal finančni minister mag. Andrej Šircelj, imamo Slovenci v bankah skoraj 33 milijard evrov, hkrati pa zaradi inflacije naši prihranki izgubljajo kupno moč.
Slovenci veljamo za previdne varčevalce, ki svoj denar najraje hranimo na bančnih računih. Toda občutek varnosti, ki nam ga prinaša stanje na računu, ima tudi svojo ceno. Medtem ko denar večinoma miruje oziroma prinaša nizke obresti, inflacija zmanjšuje njegovo kupno moč, slovenska podjetja pa za razvoj in širitev poslovanja potrebujejo nove vire financiranja. Kako lahko prihranke bolje izkoristimo, je bilo eno pomembnih vprašanj konference Kapitalski trgi 2026, ki sta jo 20. oktobra v Zagrebu v sklopu Delovega poslovnega centra pripravili družba Delo mediji in Hanza Media oziroma Jutarnji list.

Minister za finance Andrej Šircelj je opozoril, da je približno 87 odstotkov sredstev, ki jih imajo Slovenci na bankah, na vpogled, kar je občutno več od evropskega povprečja. Ob predpostavki 3,5-odstotne inflacije je ocenil, da bi lahko ti prihranki v enem letu izgubili približno milijardo evrov kupne moči.

Na eni strani imamo torej gospodinjstva z velikimi prihranki, na drugi pa podjetja, ki iščejo denar za širitev na tuje trge, razvoj novih tehnologij in ustvarjanje delovnih mest. Kot je pojasnil Šircelj, podjetjem pogosto še uspe pridobiti sredstva za začetek poslovanja, težave pa nastanejo pozneje, ko potrebujejo večje zneske za nadaljnjo rast. »Če bi na primer desetino vpoglednih vlog slovenskih varčevalcev usmerili v dolgoročne naložbe, bi to pomenilo skoraj tri milijarde evrov za razvoj, kar ni malo,« je poudaril.
»Če bi na primer desetino vlog na vpogled slovenskih varčevalcev preusmerili v dolgoročne naložbe, bi to pomenilo skoraj tri milijarde evrov za razvoj, kar ni malo.«
To seveda ne pomeni, da bi morali Slovenci množično opustiti bančno varčevanje. Denar na računih ima pomembno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti in finančne varnosti, naložbe na kapitalskih trgih pa prinašajo tudi tveganja. Kljub temu bi lahko del prihrankov, ki jih gospodinjstva dolgoročno ne potrebujejo, po Šircljevem prepričanju učinkoviteje prispeval k razvoju gospodarstva.
VIDEO: Kje so možnosti za razvoj slovenskega kapitalskega trga?
»Večjim podjetjem je treba olajšati vstop na trg kapitala. Srednje velika, predvsem pa manjša podjetja imajo visoke stroške, ki jih je treba omejiti. Le tako bo lahko več podjetij, ki izpolnjujejo pogoje, prišlo na borzo, potem bo tudi financiranje lažje. Ne gre le za kreditno financiranje prek bank, ampak prek borz,« je povedal minister in pozval k odpravljanju birokratskih ovir ter napovedal povečevanje izdaj ljudskih obveznic.
»Vsekakor pa se z Ljubljansko borzo lahko tudi pohvalimo, in sicer je lani indeks SBI top zrastel za 50,3 odstotka in promet povečal za 65 odstotkov.«
Eden od ukrepov, s katerimi želi država spodbuditi dolgoročno vlaganje, so individualni naložbeni računi oziroma INR, ki so v Sloveniji zaživeli marca 2026. Ti posameznikom omogočajo vlaganje v finančne instrumente z ugodnejšo davčno obravnavo in poenostavljenim obračunavanjem davčnih obveznosti. Odprtih je bilo že približno 17.000 individualnih naložbenih računov, kar Šircelj ocenjuje kot dober začetek. Napovedal je tudi spremembe, in sicer po trenutno veljavni ureditvi lahko posameznik v prvem letu na INR vplača največ 20.000 evrov, v naslednjih letih pa praviloma do 5000 evrov oziroma dodatnih 5000 evrov za naložbe v slovenske finančne instrumente. Predlog novele zakona predvideva zvišanje omejitve na 40.000 evrov v prvem in 20.000 evrov v vsakem naslednjem letu, skupna dovoljena vplačila pa bi se povečala s 150.000 na 300.000 evrov.
Če bo predlog uveljavljen, bi lahko vlagateljem omogočil večjo prilagodljivost pri oblikovanju dolgoročnih naložbenih portfeljev.
Predstavil je tudi pozitivne premike na slovenskem kapitalskem trgu. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP lani pridobil 50,3 odstotka, promet pa se je povečal za 65 odstotkov. Slovenija se je obenem uvrstila v skupino naprednih mejnih trgov, kar je pomemben korak za njeno mednarodno prepoznavnost. Visoka rast borznega indeksa še ne pomeni, da je slovenski kapitalski trg dovolj razvit, saj je v prvi in standardni kotaciji Ljubljanske borze le 17 delnic, stroški vstopa na borzo pa so za številna manjša in srednje velika podjetja še vedno previsoki. Priprava dokumentacije, svetovanje in obveznosti poročanja lahko so precejšnje finančno breme.
Rešitev vidi tudi v tesnejšem povezovanju regionalnih kapitalskih trgov, saj slovenski in hrvaški trg po njegovem prepričanju težko samostojno konkurirata velikim evropskim finančnim središčem.

Po Šircljevih besedah razvoj kapitalskih trgov ni pomemben zaradi borz samih, temveč predvsem zaradi njihove sposobnosti, da prihranke pretvarjajo v naložbe, te pa v inovacije, gospodarsko rast in nova delovna mesta. Pri tem je posebej poudaril potrebo po zmanjševanju administrativnih ovir, večji finančni pismenosti in zaupanju vlagateljev.
»Izboljšati moramo konkurenčnost, postati visoko produktivni, ustvarjati višjo dodano vrednost in s tem zagotoviti tudi večjo blaginjo ljudi.«
Prav zaupanje je po njegovi oceni temelj delovanja kapitalskega trga, saj ga je po izgubi težko znova pridobiti. Zato morajo biti tudi zakonodajne spremembe premišljene, možnosti dolgoročnega vlaganja pa razumljive in dostopne čim širšemu krogu ljudi.
Slovenija ima torej veliko prihrankov in podjetja, ki potrebujejo kapital. Izziv je ustvariti razmere, v katerih bodo posamezniki lahko premišljeno izbirali med varčevanjem in vlaganjem, podjetja pa lažje dostopala do sredstev za razvoj. Prav predlagane spremembe INR bi bile lahko eden od korakov v tej smeri.
Komentarji