Vzajemni skladi pod drobnogledom: sedem zmot, ki jih razbijamo z dejstvi

Morebitne vlagatelje pogosto spremljajo različni predsodki in zmotna prepričanja o vlaganju, ki jih lahko odvrnejo od investiranja in ustvarjanja finančne neodvisnosti. Pogosta je namreč predstava, da je vlaganje le za premožne, tiste z več finančnega znanja ali posameznike, ki spremljajo borzne tečaje. V resnici pa so vzajemni skladi ena najbolj preglednih, varnih in dostopnih oblik vlaganja, primerna za skoraj vsakogar. Omogočajo razpršitev tveganj, so prilagodljivi in običajno jih upravljajo strokovnjaki, kar je še posebej pomembno v negotovih časih. Prav zato so lahko odlična izbira za vse, ki želijo odgovorno poskrbeti za svojo finančno prihodnost.

Čas je, da razbijemo najpogostejše predsodke in napačna prepričanja o vlaganjih, ki posameznike odvračajo od ene najbolj dostopnih oblik plemenitenja premoženja, ki ne zahteva ne visokih zneskov ne poglobljenega znanja. Skupaj z Davidom Santrom, specialistom v sektorju prodaje in marketinga, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o., bomo pregledali sedem neresnic in predsodkov, ki bodo pomagali razumeti, zakaj se vlaganja ni treba bati, ampak ga razumeti kot zanesljivo orodje za grajenje stabilne finančne prihodnosti.

»Za vlagatelja je večje tveganje, da sploh ne vlaga in s tem dopušča, da inflacija počasi razvrednoti njegovo premoženje.«  David Santro, specialist v sektorju prodaje in marketinga, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.  FOTO: Sava Infond

»Za vlaganje potrebujem veliko denarja«

»Resnica je prav nasprotna,« pove David Santro in dodaja, da je začeti mogoče že z majhnimi, rednimi vplačili; z zneskom najmanj 25 evrov, tudi 30 ali 50 evrov vsak mesec, lahko z leti zgradimo pravo malo premoženje. Največja zaveznika vlagatelja sta pravzaprav disciplina in čas. Dolgoročno deluje obrestnoobrestni račun, ki tudi iz manjših zneskov naredi pomemben kapital. Pomembno je torej, da vlaganje postane navada. Reden mesečni znesek pa, čeprav majhen, sčasoma prinese rezultate. Pri tem donos ne nastaja le iz začetnega vložka, temveč tudi iz predhodnih donosov. Prav zato je vztrajnost pri vlaganju pogosto pomembnejša od višine posameznega vplačila.

»Za vlaganje sem premlad/prestar«

Ko govorimo o vlaganju, pogosto naletimo na izgovore, povezane s starostjo. Številni menijo, da je za začetek prepozno ali da je zanje še prezgodaj. A Santro iz Save Infond poudarja, da za vlaganje nikoli ni prezgodaj ali prepozno. »Mlajši imajo prednost časa, saj tudi z majhnimi zneski lahko v desetletjih ustvarijo veliko premoženje. Starejši pa lahko izberejo bolj konservativne naložbe, ki jim omogočajo ohranjanje vrednosti premoženja in dodatno varnost,« pove specialist. Za otroke lahko vlagajo tudi starši, dedki in babice. Pri tem naj ne pozabijo poučiti mladih o premoženju, ki ga bodo dobili ob polnoletnosti. Velja pa poudariti, da je vlaganje lahko tudi odličen način za prenos znanja o financah med generacijami.

FOTO: Depositphotos

»Za vlaganje moram znati spremljati finančne trge«

To je eden najpogostejših predsodkov, zato Santro še posebej poudarja, da je vlaganje v vzajemne sklade primerno za vsakogar, ki je pripravljen prisluhniti značilnostim naložbe do mere, da razume, v kaj vlaga. »Sklade upravljajo strokovnjaki z znanjem, izkušnjami in dostopom do obsega podatkov o naložbah, ki jih kot posameznik težko pridobimo. Upravljajo po pravilih upravljanja, ki so jasno razložena v prospektu z vključenimi pravili upravljanja, ter s polno odgovornostjo do vlagateljev. Nihanjem vrednost se ni mogoče izogniti, a gotovo bo vsaka njihova upravljavska poteza temeljila na odgovornosti,« pove strokovnjak.

»Vlaganje je preveč tvegano zame«

Izbira prave naložbe je vedno odvisna od tega, kaj želimo doseči, v kolikšnem času in kakšna je naša osebna nagnjenost k tveganju. »Če se odločamo izključno po merilu varnosti, je denar bolj varno pustiti na banki, a varnost ima svojo ceno: obresti praviloma ne dosegajo niti inflacije. Vlaganje v sklade pa omogoča ohranjanje in rast vrednosti denarja, čeprav zahteva nekaj razumevanja in tolerance do nihanj,« pojasnjuje Santro. Čeprav vrednost naložb, vloženih v vzajemne sklade, kratkoročno niha, na dolgi rok finančni trgi rastejo.

FOTO: Depositphotos

»Ne morem začeti, ker ne vem, kdaj je pravi trenutek za vplačilo«

Ena najbolj trdovratnih zmot je tudi prepričanje, da bo vlagatelju uspelo kupiti ob najnižji in prodati ob najvišji točki. V praksi je to skoraj nemogoče. Redno vlaganje, ne glede na trenutno stanje na trgu, dolgoročno prinaša boljše rezultate kot lovljenje »idealnega trenutka«. Padci so normalen del tržnih ciklov. »Veliko vlagateljev v strahu proda prav ob neugodnem trenutku in tako izgubo dejansko zaklene. Zgodovina pa kaže, da so se trgi po vsakem padcu prej ali slej pobrali. Prav nasprotno, ko trgi padajo, je čas za nakup. Potrpežljivost in vztrajnost sta ključ do dolgoročnih donosov.«

»Vlaganje je kot igra na srečo«

Vlaganje v vzajemne sklade ali druge razpršene naložbe temelji na dolgoročni strategiji, strokovnem upravljanju in razpršenosti tveganj. To je načrtna gradnja premoženja, pri kateri razumemo in prevzemamo tveganje v zameno za pričakovan večji donos.

FOTO: Depositphotos

»Ves čas je treba spremljati trge in pogosto menjati naložbe«

Zelo razširjeno je tudi prepričanje, da je aktivno spremljanje trgov nujno za uspeh, a v resnici pretirano ukvarjanje s kratkoročnimi nihanji in prepogosta menjava skladov vlagatelju prej škodi kot koristi. David Santro tako pove, da je recept za uspešno vlaganje v vzajemnih skladih preprost: dolgoročni pogled, redna vplačila in razpršenost. "Osnova so globalni skladi z naložbami, razpršenimi po vsem svetu. Pri takšnih skladih so upravljavci tisti, ki skrbijo, za optimalne naložbe v skladu.«

To je tržno sporočilo. Infond sklade upravlja Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve se seznanite z dokumenti sklada: Prospekt Krovnega sklada Infond z vključenimi pravili upravljanja in dokument s ključnimi informacijami izbranega sklada sta dostopna na vseh vpisnih mestih in na spletni strani www.infond.si. Tam so objavljeni tudi dnevni pregled gibanja vrednosti enot, mesečna, polletna in letna poročila skladov. Podatki v tem članku niso naložbeno priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomenijo ponudbe ali vabila k nakupu enot investicijskih kuponov vzajemnih skladov. So samo informativne narave. Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe se obrnite na svojega finančnega svetovalca ali na vpisno mesto.

Podatki o gibanju vrednosti enot premoženja Infond skladov so objavljeni na www.infond.si in se, odvisno od dogajanja na finančnih trgih, dnevno spreminjajo. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Vaš donos naložbe je odvisen od tega, kako uspešen bo trg in kako dolgo boste imeli naložbo/produkt. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo pričakovani rezultat, ki je odvisen tudi od obdavčitve. Obdavčitev je odvisna od osebnega stanja vlagatelja in se lahko v prihodnosti spremeni.

Skladi so razvrščeni v kazalnike tveganja od 1 do 7 (od najmanjšega do največjega), tako lahko ocenite vaša pričakovanja glede nihanj vrednosti sklada v primerjavi z dejanskim gibanjem. Vse informacije v zvezi s tveganji najdete v dokumentu s ključnimi informacijami izbranega sklada na www.infond.si.

Skladi nimajo vzpostavljenih jamstev za kapital, tako da ni zagotovljena višina vplačanih sredstev in je lahko tudi nižja ob izplačilu. Za vse informacije so v Savi Infond dosegljivi vsak delovni dan, med 8. in 16. uro, prek brezplačnega telefona 080 22 42 in prek elektronske pošte info(at)infond.si.

Naročnik oglasne vsebine je Sava Infond, družba za upravljanje d.o.o.