Zakaj podjetja izgubljajo posle, če čakajo na najcenejši kapital

Ko iščejo financiranje, največ pozornosti običajno namenijo obrestni meri. Nižja cena kapitala je sicer pomemben dejavnik, ni pa vedno tudi najboljša poslovna odločitev. Pogosto je veliko pomembneje, kako hitro lahko podjetje pride do sredstev in ali lahko priložnost izkoristi takrat, ko se pojavi. Zato pri izbiri vira financiranja danes ne odloča več le cena kapitala, temveč tudi njegova dostopnost in prilagodljivost. Vprašanje ni zgolj, koliko kapital stane, ampak tudi, koliko podjetje stane, če do njega pride prepozno.

Koliko podjetje stane čakanje?

Pri financiranju podjetij pogosto govorimo o strošku kapitala, precej redkeje pa o strošku čakanja. Prav ta je lahko v praksi tudi višji od razlike v obrestni meri. Če podjetje zaradi dolgotrajnega postopka financiranja prepozno investira v širitev proizvodnje, nakup opreme, prevzem drugega podjetja ali razvoj novega izdelka, lahko izgubi pomembno konkurenčno prednost, prihodke ali celo poslovno priložnost.

V poslovnem svetu imajo priložnosti svoj rok trajanja. Odločitev, ki je sprejeta nekaj mesecev prepozno, lahko pomeni, da je trg medtem zasedel konkurent ali da se je investicija podražila. Takšnih oportunitetnih stroškov pozneje pogosto ni več mogoče nadomestiti.

Podobno logiko poznamo tudi pri vsakdanjih poslovnih odločitvah. Podjetje lahko na primer dobi priložnost za nakup dobro ohranjene opreme po ugodni ceni ali za najem dodatnih prostorov na odlični lokaciji, vendar je odločilno, ali lahko sredstva zagotovi pravočasno. Če se postopek financiranja zavleče, lahko priložnost izkoristi konkurent oziroma se pogoji medtem spremenijo. Razlika zato ni le v tem, kdo bi dolgoročno plačal manj, temveč kdo je lahko ukrepal ob pravem trenutku.

Zato podjetja pri odločanju o financiranju vse pogosteje ne tehtajo zgolj stroška kapitala, ampak tudi vrednost časa. Če pravočasno financiranje omogoči izvedbo projekta brez zamika, lahko ustvarjeni donos upraviči nekoliko višji strošek financiranja.

Pri financiranju podjetij ni pomembno le, koliko kapital stane, temveč tudi, kako hitro je na voljo. FOTO: Depositphotos

Fleksibilnost postaja konkurenčna prednost

Zaradi vse hitrejšega poslovnega okolja podjetja vse pogosteje posegajo po različnih virih financiranja. Klasično bančno financiranje ostaja temelj stabilnega poslovanja, vendar ni vedno najprimernejša rešitev za projekte, pri katerih je odločilna hitrost ali potreba po bolj prilagojeni finančni strukturi.

Prav zato se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo tudi skladi zasebnega dolga (private debt), ki podjetjem omogočajo hitrejši dostop do kapitala in večjo prilagodljivost pri oblikovanju financiranja. Takšna rešitev podjetjem pomaga ohraniti likvidnost, sredstva pa lahko usmerijo v razvoj, širitev poslovanja ali izvedbo investicije takrat, ko je to najbolj smiselno.

Njihova vloga se je izrazito okrepila po finančni krizi leta 2008, ko so banke zaradi strožje regulative zaostrile pogoje kreditiranja. Nastalo vrzel so začeli zapolnjevati alternativni ponudniki kapitala, zasebni dolg pa je postal eden najhitreje rastočih segmentov financiranja podjetij.

Banke in alternativni skladi se vse bolj dopolnjujejo

Razvoj alternativnih virov financiranja ne pomeni, da banke izgubljajo svojo vlogo. Nasprotno – vse pogosteje gre za komplementaren model financiranja, v katerem ima vsak vir svojo nalogo.

Skladi zasebnega dolga običajno nastopijo v fazah, ko podjetje potrebuje hiter dostop do kapitala, večjo prilagodljivost ali financiranje kompleksnejših projektov. Ko podjetje investicijo uspešno izvede in doseže stabilnejšo fazo poslovanja, financiranje pogosto prevzamejo banke, ki posojila refinancirajo pod drugačnimi pogoji.

Sodobno financiranje zato vse manj temelji na izbiri med enim ali drugim virom kapitala. Uspešna podjetja vse pogosteje kombinirajo različne oblike financiranja in izberejo tisto kombinacijo, ki v posamezni fazi razvoja najbolje podpira njihove poslovne cilje.

PRVA Private Debt Fund 1 je v skoraj petih letih zagotovil več kot 65 milijonov evrov financiranja za 75 slovenskih podjetij. FOTO: Depositphotos

Ko hitrost odloča, je pomemben pravi partner

Takšen način financiranja postaja vse bolj uveljavljen tudi v Sloveniji. Eden od primerov je sklad PRVA Private Debt Fund 1, ki je v skoraj petih letih zagotovil več kot 65 milijonov evrov financiranja za 75 podjetij. Podprta podjetja so delovala na različnih področjih, od tehnologije do gradbeništva, skupni imenovalec pa je bil predvsem potreba po pravočasnem dostopu do kapitala.

Pri tem ne gre zgolj za zagotavljanje finančnih sredstev, temveč tudi za podporo podjetjem pri vzpostavljanju praks, ki so pomembne za nadaljnjo rast. Sklad podjetja usmerja pri pripravi ustrezne dokumentacije, poročanju, spremljanju poslovnih rezultatov, načrtovanju denarnih tokov ter izpolnjevanju dogovorjenih zavez. Takšen pristop podjetjem pomaga graditi kredibilnost in pripravljenost za dostop do širšega nabora virov financiranja, tudi pri bankah.

Na izkušnjah prvega sklada skupina PRVA gradi tudi nadaljevanje zgodbe. Z novim skladom PRVA Private Debt 2 bo podjetjem na voljo svež vir fleksibilnega kapitala v ključnih fazah njihove rasti. Eden pomembnejših vlagateljev bo tudi Evropski investicijski sklad (EIF), ki se je zavezal v novi sklad vložiti 20 milijonov evrov.

Poslovno okolje postaja vse bolj dinamično, zato sodobna finančna strategija ni več vprašanje iskanja najnižje obrestne mere, temveč ravnotežja med ceno kapitala, hitrostjo dostopa do sredstev in prilagodljivostjo financiranja. Priložnosti namreč ne čakajo – pogosto odloča prav čas.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.