Zasebni dolg prepoznan v cikličnih in volatilnih panogah

Zasebni dolg je bil v obdobju nizkih obrestnih mer od finančne krize leta 2008 eden izmed najhitreje rastočih naložbenih razredov. Med letoma 2007 in 2023 se je na svetovni ravni povečal za desetkrat, najpogosteje ta način financiranja iščejo podjetja v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in tudi Nemčiji. V Sloveniji ima še veliko priložnosti.

Samo v obdobju 2019–2023 se je svetovna vrednost zasebnega dolga povečala za 70 odstotkov, navaja družba Allianz Global Investors. Lani naj bi imeli zasebni skladi, ki podjetjem ponujajo ta način financiranja, v upravljanju od 1600 do 1700 milijard dolarjev, po pričakovanjih pa se bo njihova vrednost povečala na več kot 2600 milijard dolarjev.

Ameriška podjetja h globalnim vrednostim prispevajo več kot 60 odstotkov, po navedbah CFA Institute je tam to eden najpomembnejših načinov financiranja. Nekoliko manj kot 30 odstotkov globalne vrednosti zasebnega dolga pa imajo podjetja v Evropi.

Praksa v tujini

V Veliki Britaniji, ki je vodilni trg zasebnega dolga v Evropi, je trg dosegel zrelost in podjetja tam ta način financiranja uporabljajo v najrazličnejših okoliščinah, »ko so njihove potrebe po financiranju zapletene, časovno občutljive ali pa presegajo apetite in limite tradicionalnih bank«, pojasnjuje Milica Bjelica, finančna analitičarka v družbi Prva Skladi, kjer upravljajo sklad Prva Private Debt.

Najpogosteje so to podjetja, ki so prevelika, da bi jih lahko podprle banke, in tista, ki delujejo v bolj tveganih panogah. Na ta način financirajo tudi posebne finančne okoliščine, kot so premostitvena posojila ali investicije v zahtevnejše projekte. Sogovornica pri tem pripomni, da je tudi v naši regiji veliko povpraševanja po tem. Podjetja na Otoku, ki so v fazi rasti in imajo večje investicijske potrebe, s pridom uporabljajo tudi mezaninsko financiranje, ki združuje elemente dolga in lastniškega kapitala, družbam pa je na voljo tudi financiranje, ki temelji na sredstvih, ki jih vložijo v zavarovanje – to so terjatve, zaloge ali nepremičnine.

V Franciji, ki v Evropi velja za drugi največji trg, podjetja pogosto uporabljajo posojila skladov zasebnega dolga za financiranje nakupov in združitev podjetij. »Vsi ti načini financiranja se v različnem obsegu lahko prelijejo tudi v Slovenijo,« ocenjuje Milica Bjelica, skladi zasebnega dolga na ta način lahko močno podprejo razvoj finančne industrije pri nas.

Posojila niso edini način financiranja

Pojasnjuje, da se zdaj nanje kot ponudnike enega takšnih skladov v Sloveniji pogosto obračajo podjetja, ki delujejo v cikličnih ali volatilnih panogah. »Takšne industrije zaznamujejo manj predvidljivi denarni tokovi. Skladi zasebnega dolga so prava izbira za podjetja, ki svoje poslovanje usklajujejo na sezonski ravni, saj se posojilo lahko strukturira skladno z dinamiko njihovih denarnih tokov,« pravi.

Podjetja zasebni dolg uporabljajo tudi kot orodje za refinanciranje bančnih obveznosti. Zaradi večje fleksibilnosti v strukturi in ročnosti omogoča stabilnejše pogoje odplačevanja, boljšo prilagoditev denarnih tokov ter daljše roke zapadlosti, kar zmanjšuje pritisk na likvidnost in omogoča načrtovanje nadaljnjega razvoja.

Kratkoročni vir

Posojila skladov zasebnega dolga navadno niso namenjena dolgoročnemu financiranju, ampak pokrivanju kratkoročnih potreb. Pred pridobitvijo se mora podjetje vprašati, za kaj potrebuje kapital, za koliko časa in kaj je pripravljeno ponuditi v zameno za financiranje. To so po besedah sogovornice lahko nepremičnine, ki jih ima v lasti, zastavi lahko poslovni delež v podjetju ali pa se zaveže k izpolnitvi strogih zavez.

Na primer, da se ne bo dodatno zadolževalo ali pa se obseg zadolževanja omeji. V tem primeru mora podjetje redno poročati skladu o kazalnikih, ki to dokazujejo. Najpogosteje je to kombinacija zavarovanja z nepremičnino ter zavezami.

»Zasebni dolg je dražji vir financiranja v primerjavi s tradicionalnimi viri – fleksibilnost in prilagodljivost imata svojo ceno. Podjetje mora oceniti, ali je pripravljeno plačati to ceno, ki se izrazi v višji obrestni meri,« pojasnjuje. Če si podjetje ne more privoščiti višjih stroškov financiranja ali nima zadostnih sredstev za zavarovanje, zasebni dolg ni primerna rešitev.

Med tveganji, ki so jim izpostavljena podjetja, ki si pri skladu zasebnega dolga izposodijo denar po variabilni obrestni meri, je potencialno zvišanje obrestne mere. To vpliva na denarni tok podjetja, s čimer se poveča tveganje, da ne bi zmogli poravnavati posojilnih obveznosti. Po drugi strani z izbiro zasebnega dolga kot orodja za izkoriščanje poslovnih priložnosti ali premostitev enkratnih finančnih izzivov podjetje postane zanimivo tudi za banke in druge financerje, saj s tem pokaže sposobnost izpolnjevanja svojih obveznosti.