Zasebni investitorji lahko transformirajo slovensko gospodarstvo

Ker se v Sloveniji premalo kapitala usmerja v bolj tvegane razvojne naložbe, lahko na dolgi rok izgubljamo pomembne priložnosti za prihodnjo gospodarsko rast. Pomanjkanje ustreznega razvojnega kapitala lahko pomeni počasnejšo rast podjetij, selitev razvoja v tujino ter izgubo intelektualne lastnine, znanja, kakovostnih delovnih mest in prihodnje dodane vrednosti.

Na ključna vprašanja o tej temi v nadaljevanju odgovarja Uroš Ačko, direktor SID Upravljanja premoženja. 

SID Upravljanje premoženja se zato razvija kot nacionalna investicijska platforma, ki želi slovenske naložbene priložnosti povezati z domačim in tujim kapitalom. Prek profesionalno upravljanih skladov želi kapital usmerjati tudi v področja, kjer so finančne vrzeli največje. Prenos tehnologij, zagonska in hitro rastoča podjetja, lastniška nasledstva in infrastruktura so področja, ki jih investitorji večkrat spregledajo, SID Upravljanje premoženja pa želi k takim naložbam pritegniti več zasebnega kapitala. Cilj je ustvariti močnejši investicijski ekosistem, ki bo podpiral gospodarsko rast, inovacije in tehnološki razvoj Slovenije.

Kako delujeta SID Upravljanje premoženja in SID Kapital in kaj je njun končni cilj? Kakšne so alternativne naložbe?

SID Upravljanje premoženja in SID Kapital sta del skupine SID banka. Imata povezani, a vendar različni vlogi. Poenostavljeno povedano je SID Kapital vlagatelj, SID UP pa upravljavec in izvedbena platforma. SID Kapital zagotavlja kapital za naložbe in nastopa kot vlagatelj v sklade, ki imajo jasen razvojni učinek za Slovenijo. Družba SID Upravljanje premoženja pa skrbi za strokovno upravljanje teh aktivnosti, razvija naložbene produkte in bo po pridobitvi ustreznih dovoljenj upravljala alternativne investicijske sklade. "Naša ambicija je, da SID UP postane nacionalna investicijska platforma, ki bo povezovala slovenske naložbene priložnosti z domačim, evropskim in mednarodnim kapitalom. Ne želimo zgolj vlagati lastnega kapitala skupine SID banka, temveč pritegniti tudi zasebni kapital in ga usmerjati v podjetja, projekte in infrastrukturo z visokim razvojnim potencialom. Končni cilj je večji razvojni učinek za Slovenijo, kar se bo odražalo v več inovacijah, hitrejši rasti podjetij, več kakovostnih delovnih mest, močnejšem kapitalskem trgu in večji gospodarski odpornosti države." je med drugim povedal Uroš Ačko, direktor SID Upravljanja premoženja.

Ko pa govorimo o alternativnih naložbah, govorimo predvsem o skladih tveganega in zasebnega kapitala, skladih prenosa tehnologij, zasebnega dolga, infrastrukture in razvojnih nepremičninskih projektov. Gre za oblike financiranja, ki dopolnjujejo klasične bančne kredite in omogočajo dolgoročnejše financiranje ter prevzemanje več razvojnega tveganja tam, kjer je to potrebno za rast in razvoj.

Prvi korak bo odprti poziv, prek katerega bo SID Kapital vložil lastni kapital v profesionalno upravljane sklade z jasno slovensko naložbeno usmeritvijo. Namen teh sredstev ni le financiranje skladov, temveč tudi privabljanje dodatnega zasebnega kapitala, da bi bil skupni razvojni učinek še večji.

Slovenija ima močan bančni sistem. Kje kreditiranje dobro deluje in pri katerih razvojnih načrtih podjetij je potrebno tudi zasebno financiranje vlagateljev?

Kreditiranje dobro deluje pri podjetjih in projektih s stabilnimi denarnimi tokovi, pričakovano sposobnostjo odplačevanja in ustreznimi zavarovanji. Primerno je za obratna sredstva, stroje, širitev proizvodnje, energetske prenove in druge naložbe, pri katerih je mogoče dovolj zanesljivo oceniti prihodnje denarne tokove.

Lastniški kapital pa je potreben, kadar je razvojni cikel daljši, izid bolj negotov ali podjetje še nima dovolj denarnih tokov za dodatno zadolževanje. To velja za prenos tehnologij iz laboratorijev in univerz na trg, zagonska podjetja, hitro rastoča podjetja, internacionalizacijo, večje tehnološke prehode, lastniška nasledstva in pripravo podjetij na borzo. Kredit in lastniški kapital se dopolnjujeta, pri čemer kapitalsko močnejše podjetje praviloma lažje pridobi tudi bančno financiranje.

Če želimo, da Slovenija napreduje, moramo izboljšati produktivnost in BDP na prebivalca. To pomeni prehod v inovacijsko družbo in bistveno več naložb.

Skupaj lahko banke in vlagatelji podjetju zagotovijo ustrezno financiranje skozi celoten razvojni cikel, od raziskovalne ideje do mednarodno uspešnega podjetja. Prav na to vrzel se želi osredotočiti SID UP. Prihajajoči odprti poziv ne bo namenjen neposrednemu financiranju posameznih podjetij, temveč izboru profesionalnih skladov, ki bodo vlagali v slovenske priložnosti. Tako se vzpostavlja neprekinjena veriga od raziskovalne ideje do rasti, nasledstva, infrastrukture in javnega kapitalskega trga.

Ali Slovenija zaradi pomanjkanja domačega kapitala izgublja podjetja, znanje, sedeže ali prihodnjo dodano vrednost? Kako na slovenski trg vpliva iskanje vlagateljev v tujini?

To tveganje obstaja. Tuji kapital je za majhno in odprto gospodarstvo nujen in dobrodošel, saj prinaša znanje, poslovne mreže, kupce in večji obseg financiranja. Težava nastane, če slovensko podjetje nima realne domače ali regionalne alternative in se skupaj s financiranjem postopoma preselijo sedež, intelektualna lastnina, razvojne ekipe ali ključne odločitve.

Dolgoročno lahko izgubimo več kot eno podjetje. Izgubimo del prihodnje dodane vrednosti, davčne osnove, kakovostnih delovnih mest in znanja, ki bi se po uspešnem izstopu lahko znova vložilo v naslednjo generacijo podjetij. Domači kapital pomeni več izbire, boljšo pogajalsko pozicijo in možnost enakovrednejšega partnerstva z mednarodnimi vlagatelji.

Iskanje vlagateljev in upravljavcev skladov v tujini je za Slovenijo praviloma pozitivno in potrebno. Kot majhno in odprto gospodarstvo sami ne moremo zagotoviti vseh sektorskih znanj, mednarodnih povezav in obsega kapitala, ki jih potrebujejo hitro rastoča podjetja ter zahtevnejši razvojni in infrastrukturni projekti.

Pomembno pa je, da tuji kapital prihaja prek dolgoročnih in kakovostnih partnerstev. Če imamo doma profesionalno platformo, lokalno znanje in del lastnega kapitala, lahko tujim vlagateljem ponudimo strukturiran dostop do slovenskih priložnosti, domačim podjetjem pa boljšo izbiro vlagateljev in enakovrednejši pogajalski položaj.

Kaj Sloveniji preprečuje, da bi imela globlji in bolj raznolik trg lastniškega kapitala? Katere ključne vrzeli pri lastniškem financiranju slovenskih podjetij lahko izpostavite in kako te vrzeli vplivajo na slovenski trg?

V Sloveniji je premalo velikih in specializiranih skladov, premalo institucionalnega kapitala v alternativnih naložbah ter premalo neprekinjenih možnosti financiranja od raziskovalne faze do globalne rasti in borze. Razvoj trga dodatno omejujejo njegova majhnost, administrativna zahtevnost, nepredvidljivost poslovnega okolja in pomanjkanje izkušenj skozi celoten investicijski cikel.

Najbolj izrazite vrzeli so pri prenosu tehnologij iz univerz in raziskovalnih ustanov, prvih profesionalnih naložbah v zagonska podjetja, večjih krogih financiranja hitro rastočih podjetij, kapitalu za nadaljnjo rast, lastniških nasledstvih in infrastrukturi prihodnosti.

V Sloveniji sicer obstaja veliko posameznih pobud, programov in aktivnosti, vendar so ti pogosto časovno omejeni, med seboj premalo povezani ali osredotočeni le na posamezen del razvojne verige. Zato potrebujemo več kot še en posamezen program. Potrebujemo stalen, sistematičen in pregleden mehanizem, ki bo deloval kot skupna vstopna točka za naložbene priložnosti, upravljavce skladov in vlagatelje ter bo omogočal kontinuiteto tudi med posameznimi pobudami.

Ali slovenski trg dopušča zasebno financiranje v takem obsegu? Je kapitala dovolj?

Kapitala v Sloveniji ne primanjkuje. Slovenska gospodinjstva imajo približno 94 milijard evrov finančnega premoženja, od tega okoli 33 milijard evrov v bančnih vlogah. V dodatnem pokojninskem zavarovanju je približno 4 milijarde evrov, v investicijskih skladih približno 7 milijard, zavarovalnice pa imajo približno 8 milijard evrov naložb. Poleg tega je nefinančno premoženje gospodinjstev, katerega glavni del so nepremičnine, ocenjeno na približno 205 milijard evrov. V primerjavi s tem se v slovenski tvegani kapital, prenos tehnologij in inovativna podjetja usmerja skoraj zanemarljiv delež.

Ne predlagamo, da bi posamezniki neposredno vlagali svoje prihranke v tvegana podjetja. Potrebujemo profesionalno upravljane, regulirane in razpršene sklade, prek katerih bi lahko pokojninske družbe, zavarovalnice, podjetja, družinske pisarne in drugi dolgoročni vlagatelji tveganju primeren del svojih sredstev usmerili v produktivne naložbe v Sloveniji.

Kaj mora razvojna institucija ponuditi zasebnim vlagateljem, da so pripravljeni vložiti svoj kapital?

Zasebni vlagatelji iščejo predvsem zaupanje, profesionalnost in jasen naložbeni razlog. Naša naloga je, da jim ponudimo kredibilnega institucionalnega partnerja, strokovno in transparentno upravljanje ter dostop do skrbno izbranih naložbenih priložnosti. Vlagatelj mora vedeti, kdo sprejema odločitve, po kakšnih merilih ter kako se spremljajo finančni rezultati in razvojni učinki.

Razvojna vloga ne pomeni nižjih pričakovanih donosov. Nasprotno, pričakujemo atraktivne tržne donose, saj lahko le uspešne naložbe dolgoročno pritegnejo zasebni in institucionalni kapital. Javne investicije zdaj še podpirajo evropska nepovratna sredstva, ki se iztekajo, plače pa po oceni Banke Slovenije prehitevajo produktivnost. Če želimo rast spremeniti v višjo dodano vrednost, potrebujemo lastniški kapital za podjetja, infrastrukturo in razvojne projekte. Prav tu lahko alternativni skladi zapolnijo vrzel, ki je banke same ne morejo.

Pomembni sta tudi dolgoročnost in stabilnost. Alternativne naložbe ustvarjajo vrednost skozi daljše obdobje, zato vlagatelji potrebujejo partnerja, ki razume takšen investicijski cikel. SID Kapital lahko pri tem nastopa kot sidrni vlagatelj in pomaga pritegniti dodatni domači in mednarodni kapital.

Kako SID Kapital oziroma SID Upravljanje premoženja presoja, kam je razvojni kapital smiselno usmeriti?

SID Kapital in SID Upravljanje premoženja v okviru odprtega poziva ne bosta neposredno izbirala ali financirala posameznih podjetij in projektov. SID Kapital bo vlagal v alternativne investicijske sklade, ki bodo izbrani na podlagi strokovnega in večstopenjskega postopka presoje. Posamezna podjetja in projekte bodo nato v okviru dogovorjene naložbene strategije izbirali profesionalni in neodvisni upravljavci teh skladov. Takšen model zagotavlja strokovno odgovornost upravljavcev in razpršitev kapitala med več naložb.

Posebno pozornost bomo namenili področjem, kjer so tržne vrzeli največje, zlasti prenosu tehnologij, tveganemu kapitalu in zgodnjim fazam, financiranju hitre rasti, lastniškim nasledstvom, prestrukturiranjem, poznejšim fazam razvoja podjetij, pripravi na kapitalske trge in infrastrukturi.

Kako bi bila videti Slovenija z dobro razvitim trgom lastniškega financiranja v prihodnosti? Kdo bi vlagal in kakšne možnosti bi imela slovenska podjetja?

Financiranje prek kapitalskega trga ne bi bilo izjema, ampak običajna pot. Za vsako vrsto naložbe bi obstajala ustrezna vrsta kapitala, tvegani za zgodnje projekte, rastni za širitev, zasebni za prevzeme in nasledstvo, posebni skladi za infrastrukturo in pripravo na borzo itd. Tveganja v sistemu bi bila razpršena med vlagatelji. Podjetje bi imelo neprekinjeno pot od ideje do rasti: prenos iz laboratorija na trg, prvi profesionalni krog, kapital za tuje trge, partnerja za nasledstvo in podporo pri vstopu na borzo. Vlagali bi pokojninski skladi, zavarovalnice, podjetja, družinske pisarne, gospodinjstva in drugi dolgoročni vlagatelji. Javni kapital bi deloval kot sidro tam, kjer je treba privabiti zasebni denar.

Takšen trg bi spremenil tudi odločitev, kje ostati. Ustanovitelji, raziskovalci, podjetniki in talenti bi lažje rasli doma, če bi zaupali, da je v Sloveniji mogoče zbrati kapital, kakovostno živeti in del rasti financirati tukaj, ne nujno v celoti, ampak dovolj, da znanje, lastništvo in odločanje ostanejo povezani s Slovenijo.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d. o. o.