

Če je bila digitalna transformacija še pred kratkim predvsem razvojna usmeritev podjetij, danes postaja temelj odločanja. Podatki, algoritmi in omrežja poslovne procese usmerjajo, ne več zgolj podpirajo. V takšnem okolju tehnologija ni več domena IT-oddelkov, temveč odgovornost vodstev.
Obenem svet vstopa v obdobje, ki ga številni označujejo kot odločilno desetletje. Razvoj umetne inteligence, kvantnih tehnologij in digitalnih omrežij poteka hitreje, kot rastejo regulativni in varnostni okviri. Združene države Amerike in Kitajska tehnologijo že obravnavajo kot strateško orodje, Evropa pa se spopada z vprašanjem, ali bo v tej tekmi oblikovalec ali predvsem uporabnik rešitev.

V tem kontekstu bo potekala konferenca Mobilne tehnologije 2026, ki jo organizirata medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC) skupaj s programskim partnerjem konference Inštitutom za strateške rešitve. Prireditev 10. junija v Grand Plaza Hotelu v Ljubljani bo združila predstavnike gospodarstva, finančnega sektorja, raziskovalnih ustanov in tehnoloških podjetij. Rdeča nit letošnje poslovne konference – »Kdo bo vodil digitalni svet: inovacija, moč in nadzor« – jasno nakazuje, da razprava presega tehnologijo kot takšno in posega v vprašanja vpliva, nadzora in odgovornosti.


Mag. Eva Škrinjar, direktorica službe avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav
»V Zavarovalnici Triglav mobilnost razumemo celostno – kot preplet varnosti, preventive, digitalnih rešitev in uporabniške izkušnje. Zato na tem področju razvijamo številne aktivnosti, od pametnih zavarovalnih rešitev in digitalnih storitev do partnerstev, ki dopolnjujejo naš mobilnostni ekosistem. Partnerstvo z Mobilnimi tehnologijami je pomemben del te usmeritve, saj nam omogoča povezovanje zavarovalnega znanja s sodobno tehnologijo. Skupaj ustvarjamo rešitve, ki uporabnikom mobilnosti prinašajo večjo preglednost, enostavnost in brezskrbnost.«
Uvodni del konference bo tehnologijo postavil v širši kontekst odločanja. Mobilne tehnologije danes niso več podporni sistem, temveč infrastruktura, na kateri temeljijo poslovni modeli, finančni tokovi in javne storitve.
Osrednji govorec bo John Velissarios, ustanovitelj podjetja Otranto Limited, ki bo v predavanju Odločilno desetletje: tehnologija in globalna premoč osvetlil, kako digitalne valute centralnih bank in stabilni kovanci na novo definirajo denar in vlogo držav.
Poseben poudarek bo namenjen umetni inteligenci in kvantnim tehnologijam – ne le kot priložnostim za večjo učinkovitost, temveč tudi kot viru novih tveganj, zlasti v kontekstu kibernetske varnosti in avtomatiziranega odločanja. Predavanje bo tehnologijo postavilo v geopolitični okvir, v katerem inovacije postajajo strateško orožje.


dr. Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja v podjetju Porsche Slovenija
»Ključna težava slovenskega sistema spodbud ni višina subvencij, temveč njihova cikličnost in nepredvidljivost. Trg električne mobilnosti je zelo občutljiv na signale države: že sama napoved, da sredstva pojenjajo, pogosto zamrzne nakupe, ker kupci odložijo odločitev. To smo videli tudi po nenadni ukinitvi subvencij v Nemčiji, katere posledice so se prelile širše po evropskem trgu. Slovenija bi zato potrebovala večletni okvir spodbud z vnaprej znanimi pogoji, ne pa ad hoc podaljševanj. Hkrati subvencije same ne bodo dovolj – spremljati jih morajo hitrejša gradnja polnilne infrastrukture, stabilnejše omrežje in ciljani ukrepi za gospodinjstva z nižjimi dohodki, sicer bo električna mobilnost ostala predvsem privilegij višjega srednjega razreda.«

Prva okrogla miza, Digitalna družba 2035: konkurenčnost Evrope med inovacijo in regulacijo, bo odprla eno ključnih vprašanj sodobnega razvoja: kako uskladiti tehnološki napredek z zaupanjem, varnostjo in družbeno odgovornostjo.


Slavko Ovčina, direktor Divizije IKT rešitve v Pošti Slovenije
»V Pošti Slovenije nadaljujemo digitalno in tehnološko preobrazbo v sodobno paketno-logistično družbo z jasnim ciljem razvijati napredne, uporabniku prijazne rešitve. Z občutno širitvijo mreže paketomatov in drugih alternativnih prevzemnih točk ter z nadaljnjo posodobitvijo logistične opreme izboljšujemo dostopnost in kakovost naših storitev. Pomemben poudarek namenjamo digitalizaciji poslovanja ter podatkovno podprti nadgradnji temeljnih in zalednih procesov, hkrati pa razvijamo nove paketne in logistične storitve. Z jasno razvojno vizijo, premišljenimi naložbami, močnimi partnerstvi in inovativnimi pristopi narekujemo trende in ustvarjamo storitve, ki potrjujejo našo zavezanost kakovosti, trajnosti in prihodnjemu razvoju.«
Razprava bo zajela umetno inteligenco, agentske sisteme, kvantno infrastrukturo, veriženje blokov in prihodnja komunikacijska omrežja. V ospredju bo vprašanje, koliko bodo ti sistemi samostojno sprejemali odločitve – in kakšna bo pri tem vloga človeka.
Sodelovali bodo prof. dr. Anton Ramšak (Univerza v Ljubljani), dr. Peter Jeglič (Institut Jožef Stefan), doc. dr. Vida Groznik (Univerza v Ljubljani) in Klemen Selakovič (Astra AI). Razprava se bo lotila tudi položaja Evrope, ki išče ravnotežje med regulacijo in inovacijo.


Sandra Milanković, direktorica plačilnih in kartičnih storitev ter razvoja poslov na NLB
»Mobilne tehnologije so bančno poslovanje premaknile iz obveznosti v izkušnjo. Kar je bilo nekoč vezano na čas in prostor, je danes hitro, preprosto in skoraj nevidno – dostopno kjer koli in kadar koli po telefonu. Prav mobilne rešitve danes narekujejo razvoj bančnih storitev ter postavljajo nove standarde uporabniške izkušnje, hitrosti in varnosti.«

Finančni sistem doživlja eno največjih preobrazb v zadnjih desetletjih. Digitalna plačila, veriženje blokov, umetna inteligenca in nove oblike denarja spreminjajo način, kako nastaja in kroži vrednost.


Boštjan Mehle, MBA, Financial lines specialist, GrECo
»Mobilne tehnologije, umetna inteligenca in IoT so postali temelj sodobnega poslovanja, saj omogočajo sprotno spremljanje procesov, premoženja in tveganj v povezanih ekosistemih. Digitalna infrastruktura povečuje učinkovitost, hkrati pa odpira nova tveganja – od kibernetskih napadov do regulatornih zahtev in odvisnosti od avtomatiziranih sistemov. UI je postala osrednji del odločanja, zato so ključni nadzor modelov, preprečevanje pristranskosti in upravljanje napak. Ker UI uporabljajo tudi napadalci, ostaja človeška presoja nujna za razumevanje konteksta in etičnih odločitev. V takšnem okolju se pomen zavarovanj krepi – ne le kot finančna zaščita, temveč kot strateški mehanizem za obvladovanje digitalnih, operativnih in sistemskih tveganj v času, ko je umetna inteligenca del vsakdanjosti.«
Okrogla miza Digitalni denar: nova pravila igre za banke, državo in uporabnike bo osvetlila, kako se v tem okolju preoblikujejo vloge bank, neobank in globalnih tehnoloških podjetij. Ključno vprašanje ostaja, kako vzpostaviti ravnotežje med inovacijo, regulacijo in stabilnostjo finančnih sistemov.
V razpravi bodo sodelovali Samo Kumar (Bankart), Sandra Milanković (NLB) in John Velissarios, pogovor pa bo moderirala Katarina Matejčič.

Digitalizacija temeljito spreminja tudi področje mobilnosti. Avtomobil postaja platforma, ki povezuje podatke, uporabnike in infrastrukturo.
Samostojni nastop Avtomobil kot platforma: ko mobilnost postane podatkovni ekosistem bo pokazal, kako umetna inteligenca, senzorji in povezani sistemi omogočajo večjo varnost, optimizacijo delovanja in razvoj novih poslovnih modelov. Govornik dr. Slavko Ažman (Porsche Slovenija) bo v ospredje razprave postavil koncept digitalnega dvojčka, povezane mobilnosti in napredne analitike, ki avtomobilsko industrijo postavljajo v središče digitalne transformacije.

Tretja okrogla miza, Od laboratorija do kritičnih sistemov: slovenske zgodbe tehnološke odličnosti, bo pokazala, kako se napredne tehnologije uveljavljajo v okoljih, kjer so zanesljivost, natančnost in neprekinjeno delovanje ključni.


Mag. Tanja Rotovnik, direktorica Sektorja za marketing, komuniciranje in mednarodne odnose
»Nenehna rast števila potnikov na vlakih potrjuje, da Slovenske železnice z modernizacijo voznega parka, vlaganji v tehnološki razvoj ter pospešeno digitalizacijo poslovanja in procesov uspešno uresničujemo svoje strateške usmeritve. Pomemben del tega so tudi velike investicije države v železniško infrastrukturo, ki ustvarjajo pogoje za razvoj še kakovostnejšega javnega železniškega prometa v Sloveniji. Ponosna sem, da z rezultati in vlaganji dokazujemo stabilno rast in utrjujemo položaj Slovenskih železnic kot vodilnega ponudnika trajnostne mobilnosti in logistike. Verjamemo v povezovanje – med ljudmi, regijami in partnerji. Zato aktivno sodelujemo tudi na strokovnih dogodkih in smo ponosni partner mobilnosti pri projektu Mobilne tehnologije. Skupaj soustvarjamo rešitve za mobilnost prihodnosti.«
Razprava bo osvetlila vlogo procesne odličnosti, standardizacije in tehnološke discipline pri uvajanju kompleksnih rešitev v industriji, logistiki in javnih sistemih. V takšnih okoljih tehnologija ni več eksperiment, temveč temelj delovanja.
V razpravi, ki jo bo vodil Daniel Fazlić (Delo mediji), bodo sodelovali Andraž Žurman (LabCore), dr. Jana Erjavec (Biosistemika), mag. Eva Škrinjar (Zavarovalnica Triglav) in Slavko Ovčina (Pošta Slovenije).
Digitalna odvisnost povečuje tudi ranljivost sistemov. Kibernetski napadi postajajo vse bolj kompleksni, posledice pa segajo od poslovne škode do motenj v delovanju ključne infrastrukture.

Okrogla miza Ko sistemi padejo: kibernetska varnost kot strateško vprašanje države in gospodarstva bo poudarila, da zaščita sistemov ni več zgolj tehnična naloga, temveč odgovornost vodstev.
V razpravi bosta sodelovala Tadej Hren (SI-CERT) in Gregor Spagnolo (SSRD). Govorci bodo izpostavili pomen usklajenega delovanja tehnologije, procesov in ljudi pri gradnji odpornosti in zaupanja.
Zaključni pogovor Človek v dobi superinteligence bo odprl širši razmislek o vlogi človeka v svetu, v katerem inteligentni sistemi vse bolj vplivajo na odločanje, kulturo in družbo. V pogovoru bosta sodelovala dr. Miha Mazzini in Feri Lainšček, ki bosta razpravo usmerila k vprašanjem identitete, svobode in smisla v digitalni dobi.
Konferenca Mobilne tehnologije je namenjena vodilnim v podjetjih, strokovnjakom za digitalno transformacijo, predstavnikom finančnega sektorja, tehnološkim podjetjem, raziskovalcem in odločevalcem v javnem sektorju.
Dogodek povezuje gospodarstvo, znanost in regulatorje ter odpira prostor za razpravo o tem, kako upravljati tehnologijo kot temelj sodobne konkurenčnosti.