Košak: Če se ravnovesja ne uredijo, bodo stroške nosili uporabniki

Telekom Slovenije je sredi enega največjih investicijskih ciklov v svoji zgodovini. Do leta 2028 bo v mobilna in fiksna omrežja vložil skoraj milijardo evrov, z jasnim ciljem: zagotoviti infrastrukturo, ki bo kos digitalnim potrebam gospodarstva, javnega sektorja in prebivalstva v naslednjih desetletjih.

»Smo infrastrukturna podlaga slovenskih telekomunikacij,« poudarja predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak. »To ni le poslovna odločitev, ampak dolgoročna odgovornost.«

Poslovni rezultati nad pričakovanji

Telekom Slovenije bo leto 2025 po napovedih zaključil bolje od načrtovanega. »Pričakujemo preseganje planov. Ne govorimo o dramatičnih številkah, je pa to dokaz, da se razvoj odvija v smeri, ki smo si jo zastavili,« pravi v podkastu Tehnološki velikani.

Rast in stabilnost temeljita na treh ključnih stebrih: fiksni in mobilni povezljivosti ter informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT). Telekom Slovenije ima danes optično omrežje že pri več kot 500.000 gospodinjstvih, z mobilnim omrežjem 5G pa dosega 99-odstotno pokritosti prebivalstva.

FOTO: Luka Maček

»Tretji steber, IKT-storitve, je za nas dolgoročno izjemno pomemben. Po letih vlaganj letos prvič ustvarjamo zelo pozitivne rezultate tudi na tem področju,« dodaja.

Optika in 5G: naložba za 50 let

Če so mobilna omrežja zgodba desetletij, so optična omrežja zgodba generacij. »Na fiksnem omrežju govorimo o življenjski dobi 50 do 70 let,« pojasnjuje Košak. »Prehajamo s starega bakrenega omrežja na optiko, tehnologijo, ki bo omogočala storitve prihodnjih 50 ali celo 100 let.«

Tudi pri mobilnih omrežjih je Telekom Slovenije letos zaključil največji investicijski cikel. Zamenjava jedra omrežja pomeni, da je podjetje pripravljeno na vse napredne storitve 5G, vključno z virtualnim ločevanjem omrežij (network slicing).

»Ta investicijski cikel nas je iz položaja rahlega zaostanka leta 2022 pripeljal v prednost. To potrjujejo tudi neodvisni mednarodni testi – na Speedtestu od Ookle smo osvojili vse ključne nagrade, od najhitrejšega omrežja do najboljše uporabniške izkušnje.«

Kdo v resnici obremenjuje omrežja?

Prenos podatkov raste skoraj eksponentno že od 90. let dalje. A struktura prometa se spreminja. »Danes nekaj ponudnikov ustvari približno 50 odstotkov celotnega prometa v omrežjih,« opozarja Košak.

Gre predvsem za globalne ponudnike video vsebin. »Ti imajo od omrežij največjo korist, zato bi bilo smiselno, da za to tudi nekaj prispevajo.« Evropska unija že desetletje razpravlja o modelu pay-to-deliver, a brez konkretnih rešitev.

Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je bil tokratni gost podkasta Tehnološki velikani. FOTO: Luka Maček

»Nisem zagovornik regulacije, a kadar se porušijo osnovna ravnovesja, je treba o tem odkrito govoriti. Sicer se bodo stroški preprosto prelili na uporabnike.«

5G kot nadomestilo fiksnega omrežja

5G po Košakovem mnenju ni le hitrejši mobilni internet. »Mobilno omrežje vse bolj uporabljamo kot nadomestilo starega fiksnega omrežja. Postaja neke vrste fiksno omrežje.«

To odpira vrata novim uporabniškim modelom, tudi za industrijo. Zasebna 5G-omrežja se izkazujejo kot cenovno ugodnejša in varnejša alternativa klasičnim žičnim rešitvam.

»Pri industriji govorimo o sistemsko kritičnih (mission critical) aplikacijah. Tam tolerance za izpad povezave ni. Licencirani frekvenčni pasovi, na katerih deluje 5G, imajo tu ključno prednost pred WiFi.«

Regulacija, ki zavira naložbe

Telekom Slovenije je po Košakovih besedah danes najbolj reguliran operater fiksnega dostopa v EU,  kljub temu da ima le okoli 28-odstotni tržni delež.

»Ni nobenega pametnega razloga, da smo edini regulirani. To ni stimulativno za investicije in ustvarja anomalije na trgu.« Evropska komisija gre sicer v smer deregulacije in širšega dostopa do vseh omrežij, a Slovenija temu trendu še ne sledi.

Poplave so pokazale, kako strateška je digitalna infrastruktura. »Naš glavni problem je bila elektrika. Ko smo zaznali težave, smo takoj aktivirali agregate in v nekaj urah vzpostavili delovanje večine baznih postaj.«

Telekom Slovenije je v času krize omogočil osnovne storitve tudi uporabnikom drugih operaterjev. »Če govorimo o širši družbeni vlogi, jo je treba uresničiti prav v takih trenutkih.«

FOTO: Luka Maček

Število kibernetskih incidentov se je močno povečalo, tarča pa niso več le velika podjetja. »Ni več vprašanje, ali bo napad prišel, ampak kdaj,« opozarja Košak.

Razlog je preprost: ekonomika kriminala. »Velika podjetja izboljšujejo zaščito, zato postajajo mala in srednja podjetja bolj donosna tarča.« Telekom Slovenije zato ponuja upravljane varnostne storitve, prilagojene tudi manjšim podjetjem.

»Ne gre za ogromne investicije. Bolj pomembna je sistematika in odprava osnovnih ranljivosti, ki izboljšujejo kibernetsko varnost in odpornost.«

Umetna inteligenca: prelom, ki prihaja

Košak umetno inteligenco primerja z internetom v 90. letih. »Takrat nismo vedeli, kaj bo internet postal. Enako je danes z umetno inteligenco.«

Prepričan je, da umetna inteligenca ni zgolj še ena tehnološka moda. »To je tehnologija, ki bo bistveno spremenila naš način dela, razmišljanja in odločanja.« Telekom Slovenije ne razvija lastnih modelov, a želi biti med tistimi, ki jih bodo znali najbolje izkoristiti.

»Vprašanje ni, ali bo umetna inteligenca prisotna. Že je. Vprašanje je, kako hitro bo postala avtonomna – in kdo bo nadziral te sisteme.«