Od laboratorija do trga: nova faza slovenskega inovacijskega razvoja

Slovenija je v zadnjih letih utrdila sloves inovativnega okolja. Raziskovalne institucije, razvojni oddelki in startup podjetja ustvarjajo rešitve, ki so primerljive z najboljšimi na svetu. Kljub temu pa je dolga leta veljalo, da številne ideje obstanejo na pol poti. Ne zaradi pomanjkanja znanja, temveč zaradi vrzeli med razvojem in trgom, kjer se začnejo povsem druga pravila igre. Prav na tem prehodu iz laboratorija na trg pa se pokažeta vloga in poslanstvo SPIRIT Slovenija.

Prehod, kjer se odloča o uspehu

Najzahtevnejši del inovacijske poti se začne po uspešno zaključenem razvoju. Podjetja se takrat spoprimejo z vprašanji, ki presegajo tehnologijo: ali trg rešitev sploh potrebuje (angl. product-market fit), kako jasno znajo opredeliti svojo vrednost in ali imajo kapacitete za rast (angl. scaling). To so ključne prelomnice, na katerih se odloča o uspehu ali stagnaciji.

Prav v tej fazi številne inovacije izgubijo zagon. Ostanejo na ravni prototipov ali omejenih projektov, saj podjetjem zmanjka dostopa do trgov, kapitala in znanja za nadaljnjo rast. Zato postaja jasno, da razvoj sam po sebi ni več dovolj – potrebna je celostna podpora, ki inovacijo spremlja do trga.

Slovenija nudi dobro okolje za inovacije. FOTO: Delo UI 

Primeri dobre prakse

Slovenska podjetja, ki jim je uspelo na globalni ravni, ponujajo jasen odgovor, kaj deluje. Outfit7 je svojo rast zgradil na t. i. platformnem pristopu in razumevanju uporabniških podatkov. Celtra je iz produkta razvila globalno tehnološko platformo, ki omogoča dolgoročno rast.

Dewesoft dokazuje, da lahko tudi nišna tehnologija postane globalno uspešna, če je podprta z jasno strategijo in dostopom do trgov. V industriji Kolektor in Hidria kažeta, kako prehod iz vloge dobavitelja v vlogo razvojnega partnerja prinaša višjo dodano vrednost. Biosistemika pa potrjuje, da je mogoče znanstvene preboje uspešno prenesti v poslovne modele.

Skupna značilnost omenjenih podjetij je jasna: inovacije niso enkratni projekt, temveč sistem, vpet v strategijo, procese in dolgoročni razvoj.

Od posameznih zgodb do okolja, ki deluje

Prav zato Slovenija danes stoji pred naslednjim korakom. Ne gre več za ustvarjanje posameznih uspešnih zgodb, temveč za vzpostavitev okolja, v katerem takšne zgodbe nastajajo sistematično. To v praksi pomeni boljši dostop do trgov, hitrejši prenos znanja iz raziskav v gospodarstvo in tesnejše povezovanje med deležniki.

Podjetja potrebujejo podporo, ki presega financiranje. Potrebujejo mentorstvo, internacionalizacijo, dostop do partnerjev in predvsem stabilno okolje, ki omogoča rast. Ključni premik je v razumevanju, da inovacije niso izoliran proces, temveč del širšega ekosistema.

Prehod izdelka iz laboratorija v serijsko proizvodnjo je med največjimi izzivi podjetij. FOTO: Delo UI 

Internacionalizacija kot del sistema

Za majhno odprto gospodarstvo, kot je slovensko, je usmerjenost na globalne trge nujna. Zato internacionalizacija ni več dodatna možnost, temveč sestavni del razvojne strategije podjetij. V tej fazi ima pomembno vlogo SPIRIT Slovenija, ki podjetjem med drugim omogoča organiziran vstop na tuje trge.

Skupinski nastopi na mednarodnih dogodkih, povezovanje z investitorji in ciljno usmerjeno odpiranje poslovnih priložnosti podjetjem omogočajo, da na trg vstopajo pripravljena in podprta. Namesto individualnih poskusov nastopa se uveljavlja model usklajenega delovanja, ki povečuje vidnost in učinkovitost.

Povezovanje kot temelj ekosistema

Vzporedno z internacionalizacijo se krepi tudi notranja povezanost ekosistema. Startup pobude, raziskovalne institucije in podporne organizacije vse bolj delujejo usklajeno. Slovenska startup strategija postavlja okvir za razvoj, iniciative na terenu pa omogočajo njegovo izvajanje.

Pomemben korak je tudi povezovanje raziskav in gospodarstva, kjer nastajajo nove priložnosti za prenos znanja v prakso. Takšno sodelovanje ustvarja inovacije z višjo dodano vrednostjo in večjim tržnim potencialom.

Infrastruktura, ki omogoča rast

Da bi sistem deloval, potrebuje tudi trdno infrastrukturo. SPOT sistem podjetjem zagotavlja enoten dostop do informacij, svetovanja in podpornih storitev ter zmanjšuje administrativne ovire. Na strateški ravni RRI stičišče povezuje ključne deležnike in vzpostavlja okvir za koordiniran razvoj inovacij.

Pobude, kot je Future 500, pa predstavljajo naslednji korak – aktivno prepoznavanje podjetij z visokim potencialom in njihovo povezovanje z investitorji, znanjem in globalnimi trgi. S tem se podpora nadgrajuje v aktivno gradnjo rasti.

SPIRIT Slovenija kot gradnik sistema

V vseh teh procesih SPIRIT Slovenija nastopa kot eden ključnih gradnikov ekosistema. Ne le kot izvajalec programov, temveč kot povezovalec, ki usklajuje različne pobude in ustvarja pogoje za sodelovanje.

Njegova vloga se kaže v koordinaciji sistemskih rešitev, podpori podjetjem pri vstopu na trg in povezovanju gospodarstva z raziskovalno sfero. S tem prispeva k temu, da inovacijski sistem ni več razpršen, temveč deluje kot celota.

SPIRIT Slovenija med drugim organizira skupne sejemske nastope. FOTO: SPIRIT Slovenija

Slovenija na poti v sistemsko inovacijsko okolje

Največja sprememba, ki jo lahko opazujemo danes, je prav v tem prehodu. Slovenija se premika iz okolja posameznih inovacij v okolje, kjer inovacije nastajajo znotraj povezanega sistema. To pomeni, da podjetja niso več prepuščena sama sebi, temveč delujejo v okolju, ki jim omogoča razvoj, rast in internacionalizacijo.

Če so podjetja motor inovacij, potem so podporne platforme, kot so SPOT, RRI stičišče in Future 500, infrastruktura, ki omogoča, da ta motor deluje učinkovito. Prav v tem je ključni premik.

Slovenija ne potrebuje več zgolj dobrih idej. Potrebuje sistem, ki te ideje povezuje, podpira in vodi do uspeha. Tak sistem se danes ne le načrtuje, temveč že nastaja – in prav v tem je največji potencial za prihodnji razvoj gospodarstva.

  

Aktivnost je financirana iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki ga financira Evropska unija – NextGenerationEU.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev.