Umetna inteligenca, startupi in pritisk uspeha: kaj danes žene mlade podjetnike

Mlajša generacija podjetnikov vstopa v poslovni svet v povsem drugačnih okoliščinah kot njihovi predhodniki. Tehnologija je dostopnejša, razvoj hitrejši, pričakovanja družbe pa pogosto neusmiljena. O tem, kaj danes žene mlade v podjetništvo, kako umetna inteligenca postaja temelj sodobnih poslovnih modelov in zakaj so velika podjetja ključna za razvoj okolja za startupe, sta v podcastu Tehnološki velikani razmišljala Kristijan Melinc, vodja razvoja, raziskav in inovacij v Telekomu Slovenije, ter Matic Mele, podjetnik mlajše generacije in ustanovitelj dveh UI-startupov Onassis in Lunaris.

Po mnenju Matica Meleta med mladimi danes obstajata vsaj dve zelo različni poti v podjetništvo. »Ena je ta, da podjetnik ne postaneš, ampak je to nekako v tebi že od malih nog,« pravi in dodaja, da se takšna drža pogosto pokaže zelo zgodaj, v preprostem trgovanju, iskanju priložnosti in potreb. Sam se spominja osnovnošolskih let v Cerknici, ko je prodajal izdelke, ki jih tam ni bilo mogoče dobiti, v Ljubljani pa so bili dostopni.

Druga pot je bistveno bolj problematična. »Veliko je socialnega pritiska med mladimi, da če ne delaš zase, nisi dovolj vreden za družbo,« opozarja. Kot pravi, spletni vplivneži in agresivne zgodbe o hitrem uspehu ustvarjajo občutek, da moraš biti podjetnik že zelo mlad, sicer si zamudil. »Ne bi smelo biti tega pritiska, da moraš biti podjetnik,« poudari.

Finance in astrologija

Kristijan Melinc se strinja, da je tehnologija eden ključnih razlikovalnih dejavnikov v primerjavi s preteklostjo. »Danes tehnologija omogoča, da svojo kreativnost in željo lažje uresničiš kot pred 20 ali 30 leti,« pravi. Če je bil podjetnik nekoč skoraj sinonim za obrtnika, danes digitalna orodja omogočajo hiter vstop na trg z bistveno nižjimi začetnimi stroški.

Oba startupa Matica Meleta temeljita na umetni inteligenci, pri čemer je prve prototipe razvil sam, s pomočjo obstoječih UI-orodij.

Onassis je, kot pravi Mele, »chatgpt za finance«. Gre za UI-asistenta, specializiranega za finance, kripto, zlato in nepremičnine, ki je nastal iz zelo konkretne potrebe finančnega svetovalca, ki na mesec dobiva 500 vprašanj strank o tem, kako določene novice vplivajo na trge. »Ideja je bila, da UI z njegovim znanjem odgovarja in pripravlja analize.«

Kristijan Melinc in Matic Mele FOTO: Marko Feist

A finančno področje hitro odpre vprašanje zaupanja. »Onassis ima večkrat jasno označeno, da lahko dela napake in da ne more napovedovati trga,« pojasni Mele. Njegova vloga ni v dajanju investicijskih priporočil, temveč v tem, da uporabniku prihrani ure raziskovanja in mu strukturirano razloži dogajanje.

Za zdaj je rešitev omejena predvsem na Slovenijo, kjer ima ključno vlogo osebna kredibilnost finančnega strokovnjaka, ki stoji za znanjem v ozadju. »Mednarodno zaupanje je precej težje graditi,« priznava.

Drugi startup, Lunaris, sledi povsem drugačni logiki. Gre za astrološko UI-aplikacijo, ki gradi na že obstoječem in zelo razširjenem interesu. »Ugotovili smo, da je bil astrološki gpt dolgo časa najbolj uporabljen custom gpt. Ljudje očitno že uporabljajo UI za astrologijo,« razlaga Mele.

Razlika med Onassisom in Lunarisom je predvsem v kompleksnosti in zaupanju. »Finance sprožijo milijon vprašanj, astrologija pa je ljudem takoj jasna. Bolj ko je produkt enostaven, lažje ga je prodati,« pravi. Po njegovem mnenju mladi startupi pogosto preveč komplicirajo in poskušajo najprej izumiti nekaj povsem novega, namesto da bi izboljšali nekaj, za kar trg že obstaja.

Ko korporacija odpre garažna vrata

Pomemben del pogovora je bil namenjen vlogi velikih podjetij pri razvoju inovacij. Telekom Slovenije je za ta namen vzpostavil INO.LAB – odprt inovacijski laboratorij, ki startupom ponuja dostop do infrastrukture, znanja in testnega okolja.

»Ekosistem mora imeti pravi miks domenskih strokovnjakov, uporabnikov, akademije, raziskav in agilnosti,« poudarja Melinc. Prav slednjo startupi prinašajo v največji meri. Zato so lani organizirali mednarodni startup challenge, na katerega se je prijavilo 75 startupov s petih celin. »V Ljubljano jih je prišlo 11 iz Evrope in Azije,« pravi in dodaja, da so rešitve segale od UI v psihoterapiji do energetike, dronov in tolmačenja znakovnega jezika.

Ključna dodana vrednost INO.LAB je možnost testiranja. »Največji problem startupov je, kje validirati rešitev in dobiti prvo referenco. Prav zato smo INO.LAB sploh vzpostavili,« pojasnjuje Melinc.

Čeprav veliki sistemi delujejo počasneje, Melinc poudarja, da se brez agilnosti danes ne da več uspeti. »Hitri uspevajo, tisti, ki niso hitri, stagnirajo.« Sodelovanje s startupi vidi kot način, da se tudi korporacija prilagodi hitrejšemu ritmu – in ne obratno.

Umetna inteligenca bo po njegovem mnenju igrala ključno vlogo tudi znotraj velikih organizacij, saj lahko pospeši ponovljive procese, od pravnih do nabavnih. Poleg tega bo, kot pravi sogovornik, umetna inteligenca zahtevala povsem novo infrastrukturo, predvsem podatkovne centre, povezane s superračunalniki. »Če želi Slovenija trenirati lastne modele, bo ta infrastruktura morala obstajati doma,« še pravi Melinc.