Razstreljen bankomat, lažni evri in globoki ponaredki: kriminal ima nov obraz (video)

Oglejte si videointervju z Urško Purg in Matkom Miočem ter odkrijte, katere zgodbe, predmeti in prevare razkrivajo najtemnejše plati denarja in kriminala:

Razstava Denar in kriminal: tekma brez konca v muzeju in galeriji MUZA razkriva temno, a hkrati fascinantno plat človeške zgodovine – nenehno tekmo med tistimi, ki skušajo sistem zaščititi, in tistimi, ki ga želijo prelisičiti. Od antičnih ponaredkov in razvpitih ropov do sodobnih spletnih prevar: razstava pokaže, kako se skozi stoletja spreminjajo orodja kriminala, človekove slabosti in psihološki mehanizmi pa ostajajo presenetljivo podobni. Prav zato gre za »tekmo brez konca«, v kateri razvoj tehnologije vedno znova odpira nove možnosti tako zaščiti kot kriminalu, poudarjata Urška Purg in Matko Mioč, kustosa razstave, ki bo na ogled vse do 8. 2. 2027.

Ideja o razstavi je nastajala postopoma in iz zelo konkretnih vprašanj obiskovalcev stalne muzejske postavitve o zgodovini denarja in bančništva v prvem nadstropju MUZE. Skoraj ni bilo vodenega ogleda, pri katerem se ne bi pojavila vprašanja o ponarejanju, ropih, vlomih v bankomate ali spletnih prevarah, nam je med ogledom razstave Denar in kriminal: tekma brez konca, ki je na ogled v drugem nadstropju, razložila Urška Purg.

Prav ti pogovori in odzivi obiskovalcev muzeja v prvem nadstropju MUZE so spodbudili idejo o razstavi, ki danes z velikim zanimanjem privablja ljubitelje kriminalnih zgodb in vse, ki želijo izvedeti več o tej fascinantni tematiki. »Denar in kriminal je razstava, ki je lahko nastala izključno z močnim medinstitucionalnim sodelovanjem. Predmeti na ogled so prišli tako od posameznih zbiralcev, iz močnih zbirk muzejev, kot sta Narodni muzej Slovenije in Muzej slovenske policije, do Nacionalnega forenzičnega laboratorija in arhivov, kamor smo se morali podati, da smo lahko razvozlali nekatere zgodbe slovenskih ponarejevalcev,« poudarita avtorja razstave.

Razstava obiskovalce popelje od antičnih ponaredkov do sodobnih spletnih prevar in razkriva, kako se skozi stoletja spreminjajo metode kriminala. FOTO: Jože Suhadolnik

Prav zaradi prepleta redko videnih predmetov, arhivskih gradiv in osebnih zgodb razstava deluje zelo neposredno. Obiskovalca ne vodi le skozi zgodovino kriminala, ampak ga sooči tudi z vprašanjem lastne ranljivosti v času digitalnih prevar. Posebna vrednost razstave je prav v tem, da zahtevne in pogosto nevidne oblike kriminala približa na razumljiv in oprijemljiv način. Na ogled so predmeti, ki jih sicer javnost skoraj nikoli ne vidi, ob njih pa tudi zgodbe nepridipravov iz preteklosti in žrtev sodobnih spletnih prevar.

»Z ogledom razstave se izobražujemo in krepimo lastno varnost pred nepridipravi, večinoma na način, da sploh ne vemo, da se učimo. Obenem pa ljudi presenetijo dejanske zgodbe tako nepridipravov iz preteklosti kot žrtev spletnih prevar danes, ki so pogumno delile svoje zgodbe z obiskovalci.«

Prvi del razstave: ponarejanje od prazgodovine do danes

Urška Purg FOTO: Jože Suhadolnik

Razstava obiskovalca vodi skozi tri vsebinske sklope. Prvi se posveča ponarejanju denarja, ki spremlja človeštvo praktično od nastanka prvih plačilnih sredstev. «In to sploh ni nujno denar v obliki, kot ga mi poznamo, v obliki kovancev ali bankovcev. Lahko je tudi v obliki kakava.« Tudi ta je namreč ponekod veljal kot plačilno sredstvo.

Na ogled so ponaredki iz časa rimske antike, srednjeveški primerki, ponarejeni dinarji iz časa Kraljevine Jugoslavije ter sodobni evrski bankovci, med katerimi lahko obiskovalci s pomočjo UV svetlobe sami odkrivajo razlike med pravimi in lažnimi primerki. »Tako je tudi zapeljana vsa razstava, da ves čas nekako izhajamo iz preteklosti, poskušamo razložiti razloge in potem preidemo v sedanjost in kaj je aktualno za danes in za nas tukaj in zdaj,« pojasni Urška Purg.

Posebnost razstave so tudi zgodbe slovenskih ponarejevalcev, ki so nemalokrat skoraj filmske. Nekateri so v javnosti sprva veljali celo za neke vrste Robine Hoode, saj naj bi z izdelovanjem denarja komu pomagali iz stiske. Tak pogled se je pozneje hitro spremenil, ponarejevalci so bili obsojeni, posebej strogo pa je javnost gledala na ženske, ki so se lotile takšnih dejanj.

FOTO: Jože Suhadolnik

Razstava pokaže tudi, kako se je z razvojem denarja spreminjalo znanje, ki so ga potrebovali ponarejevalci. Pri kovancih so morali biti spretni predvsem s kovinami, z bankovci pa so v ospredje stopile risarske, fotografske in tiskarske veščine. »Na roke so narisali dinarje, recimo v Kraljevini Jugoslaviji. Res odlično jim jih je uspelo imitirati,« kot eno od zanimivosti slovenske ponarejevalske zgodovine izpostavlja Urška Purg.

Obiskovalec med ogledom odkriva tudi, kako dolgo že poteka iskanje načinov za zaščito denarja. Eden najbolj zanimivih primerov je naregljan rob kovancev, ki ga danes jemljemo kot nekaj samoumevnega. V preteklosti je služil kot zaščita pred obrezovanjem zlatnikov in srebrnikov, iz katerih so nepridipravi odstranjevali plemenito kovino, nato pa z njo prekrivali ponaredke iz manjvrednih kovin. S prihodom bankovcev so zaščito prevzeli vodni žigi in posebni tiskarski elementi, danes pa evrske bankovce izdelujejo iz posebnih bombažnih vlaken in jim dodajajo številne varnostne elemente. Kljub temu ponaredki še vedno krožijo med ljudmi, pogosto tudi zato, ker denarja v denarnicah ne pogledamo dovolj pozorno. Tako se v obtoku znajdejo tudi primerki, ki bi jih ob natančnejšem pogledu hitro prepoznali kot lažne.

Drugi del razstave: ropi, ki so zaznamovali naše okolje

Razstreljen bankomat obiskovalce pričaka že ob vstopu v razstavo in ustvari občutek, kot bi stopili neposredno na prizorišče zločina. FOTO: Jože Suhadolnik

Obiskovalca že na vhodu v razstavo pričaka razstreljen bankomat, ki ustvari občutek, kot bi stopil na prizorišče zločina. Ta močni prvi vtis se pozneje nadaljuje v drugem delu razstave, kjer obiskovalec pokuka v zakulisje najbolj razvpitih ropov in zlorab, od ropa sefov SKB banke do sodobnih prevar z bankomati. Na ogled so tudi naprave za skimming (kopiranje bančnih kartic) in pasti za gotovino, ki pokažejo, kako hitro lahko tehnologija postane orodje za krajo. Urška Purg ob tem opozori, da kriminalne zgodbe pogosto razkrivajo tudi presenetljivo človeško nepazljivost. Med takšnimi primeri izstopa švicarski rop iz leta 1997, ko so roparji ukradli 70 milijonov švicarskih frankov, nato pa zaradi premajhnega avtomobila dela plena sploh niso mogli odpeljati s kraja zločina.

Predstavitev slovenskih ponarejevalcev iz 19. in prve polovice 20. stoletja. FOTO: Jože Suhadolnik

Na razstavi so predstavljeni tudi eksponati, ki pokažejo, da iznajdljivost goljufov spremlja človeštvo že od najzgodnejših civilizacij. Med najbolj zgovornimi primeri je Hamurabijev zakonik iz 18. stoletja pred našim štetjem, ki razkriva, kako pomembno je bilo že takrat dokazovanje lastništva in kako resne posledice so lahko imele prevare z glinenimi ploščicami. »Če za predmet, ki so vam ga ukradli ali odtujili, niste imeli prič ali potrditve trgovca in zapisa o lastnini na glineni ploščici, vas je to stalo življenje. Koliko prevar na to temo se je moralo dogajati, da so to vključili med 282 členov zakonika?« se sprašuje naša sogovornica, ki obiskovalce s slikovitim pripovedovanjem popelje skozi prva dva dela razstave.

Tretji del razstave: goljufi postanejo posamezniki brez znanega obraza

Matko Mioč  FOTO: Jože Suhadolnik

Ta del razstave obiskovalca prestavi v sedanjost, v svet kiberkriminala, kjer kriminal pogosto nima več obraza. Če so bili ponarejevalci 19. in 20. stoletja še skoraj filmski liki z imenom, priimkom in zgodbo, ropi pa so to filmskost spremenili v bolj grobo in nasilno resničnost, se pri spletnih prevarah stik s storilcem skoraj povsem izgubi. »Ta zlikovec nima več podobe, ne moreš se jeziti na nekega Janeza ali pa Mitjo, ampak je to nekdo, ki sedi morebiti nekje v Afriki, tipka na računalnik, oddela osem ur, tebi vzame neko količino denarja,« poudarja Matko Mioč.

Sodobni spletni kriminal tako ni več zgodba o posamezniku za računalnikom, temveč o organiziranih združbah, ki delujejo skoraj kot podjetja. Razsežnost tega sveta pokaže tudi podatek, da je bilo v Sloveniji lani prijavljene za več kot 40 milijonov evrov škode zaradi različnih oblik spletnih prevar, dejanska številka pa je po ocenah še precej višja.

Del razstave je posvečen tudi sodobnim oblikam kiberkriminala, od ljubezenskih prevar do lažnih investicij v kriptovalute. FOTO: Jože Suhadolnik

Na razstavi so predstavljene najpogostejše oblike spletnih prevar, od lažnih investicij v kriptovalute, ljubezenskih in poslovnih prevar do izsiljevanj z zaklenjenimi računalniki. Posebno močan vtis pustijo anonimna pričevanja žrtev, ki pokažejo, kako hitro lahko trenutek nepazljivosti vodi v izgubo denarja, podatkov ali občutka varnosti. Obiskovalci se srečajo tudi s tehnologijo globokih ponaredkov, s katero se ustvari videoposnetek osebe, ki izgovarja besede, ki jih v resnici nikoli ni rekla.

Sklop o kiberkriminalu se ne konča s strahom, ampak s prostorom za umiritev in razmislek. Ta del razstave obiskovalcu sporoča, da prevara prinese stisko, sram in občutek izgube nadzora, vendar zaradi nje življenje ne obstane. Pomembno je, da človek v takem trenutku ne ostane sam in ne molči. Zato razstava obiskovalca vodi tudi skozi prve korake soočenja s prevaro. Pri tem so sodelovali s psihologom Igorjem Arehom, ki je pripravil 19-minutni video o sprejemanju dogodka, premagovanju občutkov krivde in iskanju pomoči po izkušnji spletne prevare.

Razstava kot priložnost za dialog

Psiholog Igor Areh je za razstavo pripravil video, ki obiskovalce vodi skozi občutke stiske, krivde in prve korake po izkušnji spletne prevare. FOTO: Jože Suhadolnik

Razstava ne želi le šokirati, temveč predvsem izobraževati. Urška Purg in Matko Mioč razložita, da je namen razstave predvsem pomagati obiskovalcem k razumevanju razvejenosti tematike, ki se tiče prav vsakega od nas. »Ob tem pa si želimo, da z razstavo vtkemo nekaj zaščitnih trakov v nevidni ščit znanja, s katerim se lahko danes bolje obvarujemo pred vsem, kar obstaja. Zato obiskovalce z razstave pospremimo s povabilom k deljenju zgodb, s katerimi razbijamo stigme, ki se uveljavljajo v družbi. Pospremimo pa jih tudi z znakom STOP, ki opomni predvsem na nujnost po tem, da se predramimo, ko nas prevaranti poskušajo ujeti v svojo spiralo, in ne reagiramo nemudoma.«

»Nič ni narobe, če si prevaran. Narobe je, da o tem molčimo,« poudarja Matko Mioč. Prav deljenje zgodb po njegovem mnenju pomaga preprečevati nove prevare, saj ljudje ob podobnih situacijah hitreje prepoznajo nevarnost. »Pomembno je predvsem to, da spregovorimo. Zaradi tega je ta razstava prostor, kjer se odpira dialog, kjer se ljudje lahko med sabo pogovarjamo in delimo svoje zgodbe.«

Razstava Denar in kriminal: tekma brez konca tako ni zgolj pregled kriminalnih zgodb skozi zgodovino, ampak tudi opozorilo, kako hitro lahko vsak od nas postane tarča. Hkrati pa pokaže, da razumevanje teh mehanizmov pomeni tudi večjo odpornost in varnost v vsakdanjem življenju.

Kampanja Združenja bank Slovenije Pazi se, izobrazi se. FOTO: Jože Suhadolnik

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.