Izzivi energetike: številke, ki vzbujajo skrb

Ob naravnih nesrečah se hitro pokaže, kdo skrbi za skupnost. Elektrodistributerji so med prvimi na terenu in poskrbijo, da omrežje ne razpade, da imajo ljudje elektriko in da se stvari začnejo normalizirati. Njihovo delo ni vidno vsak dan, postane pa ključno takrat, ko gre kaj narobe.

Na 10. strateški konferenci elektrodistribucijskih podjetij Slovenije, ki jo je organiziralo Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije (GIZ DEE) skupaj z Elektro Celje, so pojasnili, da bo uspešen energetski prehod mogoč le, če bo distribucijsko omrežje zmogljivejše, odpornejše, digitalno podprto in finančno ustrezno podprto. Konferenca, ki velja za osrednji energetski dogodek panoge v Sloveniji, je znova pokazala, da distribucijsko omrežje postaja eno ključnih razvojnih vprašanj energetskega prehoda.

Mojca Potecin, svetovalka predsednika uprave v Elektru Celje, elektrodistribucijska podjetja niso zgolj upravljavci omrežja, temveč del okolja, v katerem delujejo, zato dobro poznajo potrebe gospodarstva in skupnosti. FOTO: Jože Suhadolnik

Kot je v uvodu poudarila Mojca Potecin, svetovalka predsednika uprave v Elektru Celje, elektrodistribucijska podjetja niso zgolj upravljavci omrežja, temveč del okolja, v katerem delujejo, zato dobro poznajo potrebe gospodarstva in skupnosti. Prav ta povezanost omogoča hitrejše odzivanje in boljše načrtovanje razvoja.

Razprava je bila usmerjena v zelo konkretna vprašanja: kako prilagoditi omrežje novim načinom proizvodnje in porabe energije, kako ga narediti bolj odpornega proti vremenskim ekstremom ter kako zagotoviti sredstva za investicije, ki bodo v prihodnjih letih bistveno višje kot danes.

Omrežje pod vse večjim pritiskom sprememb

Elektrodistribucijsko omrežje mora danes hkrati prenašati več elektrike in obvladovati več nihanj kot pred leti. FOTO: zajem zaslona

Elektrifikacija ni več omejena na posamezne segmente, ampak hkrati zajema promet, ogrevanje in industrijo. To pomeni večjo porabo, predvsem pa drugačne vzorce odjema. Nihanja niso več le dnevna ali sezonska, temveč se pojavljajo v krajših časovnih intervalih, kar dodatno obremenjuje sistem. Hkrati hitro narašča število razpršenih virov, od sončnih elektrarn do manjših proizvodnih enot, ki energijo oddajajo neposredno v omrežje.

Kot je opozoril mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, danes govorimo o »elektrifikaciji vsega«, kar pomeni, da se mora omrežje prilagajati bistveno hitreje kot v preteklosti. Če je bilo nekoč načrtovanje dolgoročno in postopno, danes zahteva takojšnje odzive in vnaprej pripravljene rešitve.

Povečanje števila uporabnikov in novih naprav dodatno povečuje kompleksnost upravljanja. V Sloveniji omrežje danes oskrbuje več kot milijon uporabnikov, pri čemer se njihove potrebe hitro spreminjajo. Ob tem postajajo vremenski pojavi vse bolj nepredvidljivi. Žled, neurja in poplave niso več izjema, temveč resničnost, na katero se mora sistem stalno prilagajati.

Distribucijsko omrežje zato ni več pasivna infrastruktura, ki zgolj prenaša elektriko od proizvajalca do porabnika. Postaja aktiven sistem, ki mora hkrati upravljati proizvodnjo, porabo in podatke ter zagotavljati stabilnost v razmerah, ki so bistveno bolj dinamične kot pred desetletjem.

Kje se odloča o energetskem prehodu?

Na 10. strateški konferenci elektrodistribucijskih podjetij, ki jo je organiziral GIZ DEE, so se sodelujoči strinjali, da bo treba omrežje bistveno okrepiti, če naj sledi energetskemu prehodu. FOTO: Jože Suhadolnik

Ena ključnih misli konference je bila večkrat ponovljena in tudi jasno argumentirana: energetski prehod se ne bo odločil v elektrarnah, temveč v distribucijskem omrežju. Tam se danes dejansko srečujejo vsi pritiski – rast porabe, vključevanje razpršenih virov in zahteve uporabnikov, ki pričakujejo zanesljivo oskrbo v vsakem trenutku.

Dr. Ivan Šmon, predsednik skupščine GIZ DEE in predsednik uprave Elektra Gorenjska, je pri tem opozoril, da je vprašanje predvsem operativno: »Ne govorimo več o tem, ali se sistem spreminja. To je dejstvo. Govorimo o tem, ali imamo dovolj zmogljivosti, da tem spremembam sploh lahko sledimo.« Ob tem je poudaril, da odločitev ne bo ena sama, temveč niz vsakodnevnih odločitev v omrežju.

Tudi minister Bojan Kumer je poudaril, da je prav distribucija tista, ki omogoča dejanski premik: »Hrbtenica in temelj vsega so elektroenergetska omrežja.« Pri tem je dodal, da brez njihove krepitve ni mogoče učinkovito vključevati obnovljivih virov in elektrificirati različnih sektorjev.

Na to se navezuje tudi pogled iz prakse. Roman Ponebšek, poslovodja GIZ DEE in vodja projektov pri Elektro Ljubljana, pa je poudaril, da je naloga distribucije zagotoviti enako kakovost oskrbe za vse uporabnike, ne glede na razlike v okolju. Prav zato postaja omrežje prostor usklajevanja, kjer se teorija energetskega prehoda pretvori v vsakodnevno delovanje sistema.

Investicije: rekordne danes, še višje jutri

Slovenska elektrodistribucijska podjetja, združena v GIZ distribucije električne energije, letos zaznamujejo 30 let povezovanja, usklajevanja stališč in prenosa znanja pri razvoju elektrodistribucijskega sistema. FOTO: Jože Suhadolnik

Elektrodistribucijska podjetja danes vlagajo približno 270 milijonov evrov na leto, kar je rekordna raven in skoraj trikrat več kot pred desetletjem. A to po ocenah stroke ne bo dovolj. Če bo Slovenija hotela pravočasno prilagoditi omrežje novim obremenitvam, razpršenim virom in večji elektrifikaciji, bo treba letna vlaganja povečati na več kot 400 milijonov evrov. Dr. Ivan Šmon je ob tem opozoril, da to niso okvirne napovedi, ampak realne potrebe sistema, ki se že kažejo na terenu.

Pomemben del tega naložbenega cikla danes krijejo nepovratna sredstva. Iz načrta za okrevanje in odpornost ter programa REPower je bilo elektrodistribucijskim podjetjem dodeljenih približno 87 milijonov evrov, pred kratkim pa še skoraj 60 milijonov evrov iz modernizacijskega sklada. Minister Bojan Kumer je poudaril, da je država v zadnjih letih namenoma iskala dodatne evropske vire in da se bo ta pristop nadaljeval. Napovedal je tudi nov razpis za pametna elektroenergetska omrežja za obdobje 2026–2030 v višini od 50 do 60 milijonov evrov.

Dr. Ivan Šmon, predsednik skupščine GIZ DEE in predsednik uprave Elektra Gorenjska: »Ne govorimo več o tem, ali se sistem spreminja. To je dejstvo. Govorimo o tem, ali imamo dovolj zmogljivosti, da tem spremembam sploh lahko sledimo.« FOTO: Jože Suhadolnik

Toda tudi ob tej podpori ostaja odprto glavno vprašanje: kako zapreti finančno konstrukcijo. Del sredstev bodo zagotovila podjetja sama, del bo treba pokriti z dolžniškimi viri, del pa z novimi nepovratnimi shemami. Šmon je pri tem opozoril, da se razkorak med potrebami in realnimi možnostmi financiranja povečuje ter da lahko v prihodnjih letih doseže približno 200 milijonov evrov na leto. Hkrati raste tudi zadolženost sistema, ki naj bi se s sedanjih približno 270 milijonov evrov povečala na okoli 450 milijonov evrov. Investicije postajajo ena osrednjih tem energetske politike in finančne vzdržnosti celotnega prehoda

Roman Ponebšek, poslovodja GIZ DEE in vodja projektov pri Elektro Ljubljana, je poudaril, da je naloga distribucije zagotoviti enako kakovost oskrbe za vse uporabnike, ne glede na razlike v okolju. FOTO: Jože Suhadolnik

Sistem se preverja na terenu

Naravne nesreče nam hitro pokažejo, kako pomembni so ljudje, ki skrbijo za distribucijsko omrežje. Takrat je največ vredno to, da se ekipe odzovejo hitro, da je organizacija dela in hitrost odprave napak na visoki ravni.

Na to so opozorili tudi govorci na konferenci. »V takšnih razmerah se najbolj jasno vidi, kako deluje sistem in da takrat ni pomembna le infrastruktura, ampak ljudje,« je poudaril dr. Ivan Šmon. Vsaka večja ujma je velik organizacijski zalogaj, saj je treba v kratkem času vzpostaviti oskrbo na prizadetih območjih.

Minister Bojan Kumer je ob tem izpostavil izkušnje zadnjih let in odziv distribucijskih podjetij ob poplavah in drugih dogodkih, ki so zahtevali hitro ukrepanje. Takšni primeri niso več izjema, zato vprašanje odpornosti omrežja danes vključuje tudi kadre, usposobljenost in način organizacije dela.

Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo: »Hrbtenica in temelj vsega so elektroenergetska omrežja.« FOTO: Jože Suhadolnik

Spremembe na vseh ravneh hkrati

V okviru energetskega prehoda se vse bolj odpira več med seboj povezanih vprašanj, ki segajo precej širše od same gradnje nove infrastrukture. Vedno pogosteje se govori o prehodu iz centralizirane v razpršeno proizvodnjo, pri kateri omrežje ne prenaša več elektrike le v eni smeri, ampak se mora prilagajati bistveno bolj razpršeni in dinamični sliki proizvodnje in porabe.

Ob tem se v ospredje postavlja tudi razvoj pametnih omrežij. Ta prinašajo nove možnosti za boljše upravljanje sistema, hkrati pa odpirajo vprašanja, povezana z večjo kompleksnostjo delovanja, obdelavo podatkov in hitrejšim odzivanjem na spremembe. V energetiki se zato vse pogosteje poudarja, da podatki sami po sebi niso dovolj, če jih ni mogoče pretvoriti v uporabne informacije in odločitve.

Vedno bolj pomembno postaja tudi vprašanje kadrov in znanja. Novi procesi, digitalizacija in spremenjena vloga uporabnikov zahtevajo drugačne kompetence kot pred leti. V ozadju vseh teh tem pa ostaja tudi financiranje, saj so razvoj omrežja, uvajanje novih rešitev in prilagajanje sistema energetskemu prehodu neposredno povezani z velikimi vlaganji.

Vloga države: denar, pravila in postopki

Brez nadgradenj omrežje ne bo zmoglo dodatnih obremenitev, ki prihajajo z elektrifikacijo. FOTO: Jože Suhadolnik

Vlogo države so predstavili predvsem skozi podporo investicijam in ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj omrežja. Minister Bojan Kumer je poudaril, da se je v zadnjih letih več pozornosti namenilo prav distribucijskemu sektorju, tudi z vidika pridobivanja evropskih sredstev. Po njegovih besedah je bil del teh virov v preteklosti premalo izkoriščen, zato je bil cilj povečati njihov delež in jih usmeriti v konkretne projekte na omrežju.

Poleg financiranja je izpostavil tudi zakonodajne spremembe, ki naj bi omogočile hitrejšo izvedbo projektov. Postopki so bili po njegovih besedah na nacionalni ravni že poenostavljeni, vendar ostaja ključen izziv njihova izvedba v praksi.

Največja ovira tako ostaja umeščanje v prostor. Projekti se pogosto upočasnijo zaradi dolgotrajnih postopkov in pridobivanja soglasij, kar vpliva na časovnico naložb. Kumer je ob tem poudaril, da hitrejši razvoj ni odvisen le od zakonodaje, ampak tudi od sodelovanja vseh deležnikov, vključno z lokalnim okoljem.

Uporabniki pričakujejo zanesljivo oskrbo in večjo preglednost

Distribucijska podjetja vlagajo rekordne zneske, a to še vedno ne pokrije vseh potreb. Letna vlaganja bi morala preseči 400 milijonov evrov, če naj omrežje sledi spremembam. FOTO: zajem zaslona

Za uporabnike vse to pomeni predvsem eno: ali bo oskrba z električno energijo tudi v prihodnje zanesljiva. Razprave na konferenci so se zato ves čas vračale k vprašanju, kako ohraniti visoko raven oskrbe, hkrati pa sistem prilagoditi novim obremenitvam, razpršenim virom in vse aktivnejši vlogi odjemalcev.

Govorniki so poudarili, da uporabniki danes pričakujejo več kot le stabilno dobavo. Zanima jih tudi hitrejše priključevanje, več informacij, bolj pregledno upravljanje porabe in več možnosti za aktivno sodelovanje v sistemu. Spremembe v omrežju zato niso same sebi namen, ampak neposredno vplivajo na gospodinjstva, podjetja in vsakdanje delovanje družbe.

Brez omrežja ni prehoda

Število sončnih elektrarn hitro raste, energija vse pogosteje prihaja v omrežje iz različnih smeri, poraba pa se spreminja iz ure v uro, kar dodatno obremenjuje upravljanje sistema. FOTO: Jože Suhadolnik

Konferenca je jasno pokazala, da je vloga distribucijskega omrežja danes večja kot kadar koli doslej. Omrežje bo v prihodnjih letih bolj obremenjeno kot kdaj prej, saj bo moralo hkrati podpirati elektrifikacijo prometa, ogrevanja in industrije, vključevati vse več razpršenih virov in ohranjati visoko raven zanesljivosti oskrbe. Temu bodo sledile tudi investicije, ki bodo večje kot prej. Današnjih približno 270 milijonov evrov letnih vlaganj po ocenah stroke ne bo dovolj, če bo želela Slovenija pravočasno prilagoditi sistem novim razmeram.

Ob tem se tempo sprememb ne bo upočasnil. Nasprotno, tehnični, organizacijski in finančni pritiski bodo vse večji, zato bo usklajeno delovanje celotnega sektorja še pomembnejše. Prav tukaj je tudi pomen GIZ distribucije električne energije, ki že 30 let povezuje pet elektrodistribucijskih podjetij, usklajuje stališča, prenaša znanje in omogoča enoten nastop panoge na zunaj. Ko je treba hitro usklajevati razvojne prioritete, investicije in odzive na nove zahteve, je takšna povezanost nujen pogoj za učinkovito delovanje sistema, in če distribucijsko omrežje tem spremembam ne bo sledilo, se bo ustavil tudi celoten energetski prehod.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.