Slovenija bo zaradi poselitve vedno avtomobilistična

Ljubljana in Maribor sta po kakovosti zraka na mednarodnih lestvicah zelo nizko, glavni razlog za to pa je promet. Tu lahko električna mobilnost pomaga, zgolj z zamenjavo avtomobilov na bencin in dizel z električnimi, pa ne bi dosegli veliko, meni predsednik društva za e-mobilnost Emobility Primož Lemež. Ostane namreč gneča na cestah in ogromna poraba prostora za parkiranje.

Najhujše onesnaženje zraka nastaja, ko so avtomobili v prostem teku pred semaforji in v kolonah, saj je takrat izgorevanje fosilnih goriv slabše, pravi Lemež. Zato ni slabšega zraka kot je tisti ob vpadnicah, kar ni dobra novica za kolesarje, saj so vse širše kolesarske poti ob prometnejših cestah. Zelo koristne pa se mu zdijo sheme souporabe električnih avtomobilov, vendar te ne bi smele biti monopolne, ker se to pozna po višjih cenah. Te se namreč že približujejo cenam taksijev, ugotavlja Lemež.

Ena največjih koristi e-mobilnosti je energetska neodvisnost, saj znamo elektriko proizvajati doma. Če bi bili vsi slovenski avtomobili električni, bi se poraba elektrike povečala za štiri teravatne ure (TWh) oziroma za slabo tretjino. V Sloveniji namreč na leto porabimo med 12 in 13 TWh elektrike.

Polnjenje e-vozil pa se premika. »Če ima država veliko jedrske energije, je najbolje e-vozila polniti ponoči, ko je poraba elektrike nižja. Če imamo veliko sončnih elektrarn, pa je smotrno vozila polniti podnevi,« meni Lemež in dodaja, da bo smotrno, če bodo delodajalci za svoje zaposlene uredili polnilnice. Tako tudi podjetja ne bi imela presežkov elektrike, omrežje pa bi bilo manj obremenjeno.

Garaže elektrificirati

Lemež bi vse avtomobile spravil v garaže pod zemljo, da bi se sprostilo več prostora v mestih za druge, veliko bolj kakovostne rabe. Ob tem bi bilo treba v garažah urediti več polnilnic, kot je zdaj predpisano (10 odstotkov parkirnih prostorov). »V desetih letih ne bo več fosilnih avtov, garaže pa bodo morali znova prekopavati, da bodo uredili vse polnilnice,« opozarja.

Po njegovem mnenju bi lahko v Sloveniji zmanjšali število avtomobilov za največ 25 odstotkov, saj je pri nas nemogoče urediti stroškovno učinkovit javni prevoz. »Preprosto predrago bi bilo, da bi avtobus na 20 minut vozil na Kurešček ali katero drugo naselje,« meni Lemež. Zato bo Slovenija vedno odvisna od avtomobilov.

Konkurence v souporabi električnih vozil ni, zato cene niso najnižje. FOTO: Uroš Hočevar

Nekoliko lahko pomaga razvoj tehnologij in tudi umetna inteligenca. »Upam, da bo čim več avtomobilov avtonomnih, zaradi česar bo promet varnejši. Ne smemo pa pozabiti psihološkega momenta ljudi. Imeti svoj avto pomeni svojevrstno varnost, tudi v teh nestabilnih časih in ob naravnih nesrečah. Usedeš se v avto in zbežiš,« pravi Lemež, ob tem pa dodaja, da sta največja strahova obisk zobozdravnika in mehanične delavnice. Umetno inteligenco pa bodo najbolj izrabili prevozniki, od taksistov do dostavljavcev.

Prodaja raste zaradi cen goriv

Po močni lanski rasti naj bi se svetovna prodaja električnih avtomobilov letos znova povečala, dosegla 23 milijonov vozil in predstavljala skoraj 30 odstotkov vseh prodanih avtomobilov na svetu, navaja nova izdaja letnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA). Kot ugotavljajo, je to vsaj delno tudi posledica visokih cen naftnih derivatov oziroma pogonskih goriv.

O prihrankih, ki jih prinese električni avtomobil, Lemež pravi, da so ogromni. Tudi če so cene goriv normalne, ne visoke kot zdaj, se prihranek meri v več sto evrov na leto. Nekaj sto evrov je tudi prihranka pri servisih. Doseg električnih vozil tudi počasi lovi doseg vozil na bencin in dizel. Nekaj je še težav s ponudniki polnjenja, a Lemež pravi, da je lastnik e-vozila po vsej Evropi kar varen z dvema aplikacijama, Ionity in Tesla.

Ključno za preobrazbo energetiko

Elektrifikacija mobilnosti postaja eden ključnih dejavnikov preobrazbe energetskega in poslovnega okolja. Naraščajoče število električnih vozil, razvoj polnilne infrastrukture ter digitalizacija energetskih sistemov ustvarjajo nove priložnosti za optimizacijo rabe energije, razvoj storitev in ustvarjanje dodane vrednosti. Električna vozila, polnilnice in parkirišča niso več zgolj infrastruktura za mobilnost, temveč postajajo strateški energetski viri, ki lahko prispevajo k večji učinkovitosti poslovanja, stabilnosti elektroenergetskega sistema ter razvoju novih prihodkovnih tokov.

Zato je družba Eles razvila koncept E8 kot pobudo za sistemsko povezovanje e-mobilnosti in elektroenergetskega sistema, ki ga bodo v okviru CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo nadgradili v sodelovalni ekosistem in konkretne pilotne projekte. Memorandum o sodelovanju je podpisalo 23 podjetij, tudi elektrodistribucijska podjetja. V njihovih omrežjih je in bo največ polnilnic.

Prehitimo lahko trende, a le s sodelovanjem

»S sodelovanjem v projektu bomo lahko izvajali poglobljene analize vplivov na elektroenergetsko omrežje, stabilnost infrastrukture ter sistemske koristi. Povezovanje teoretičnih izhodišč s praktičnimi izkušnjami bo pomembno prispevalo k učinkovitejšemu načrtovanju, optimizaciji obremenitev v omrežju in nadaljnjemu razvoju infrastrukture,« pravijo v Elektru Gorenjska, kjer postopno uvajajo e‑vozila v vozni park. »Ocenjujemo, da se potrebe po polnjenju e-vozil povečujejo,« dodajajo.

Janez Humar, Eles: Infrastruktura mora prehiteti rast števila električnih vozil

V Elektru Primorska pravijo, da želijo aktivno prispevati v pospešenemu in učinkovitemu uveljavljanju e-mobilnosti v javno in zasebno družbeno sfero. Menijo, da je razvoj, dostopnosti in cenovna konkurenčnost električnih vozil in polnilnih naprav dosegla dovolj visoko raven razvoja, ki bo imel oziroma že ima za posledico masovno elektrifikacijo predvsem osebnih vozil in lokalnega javnega prometa.

»Naša odgovornost pri tem je, da zagotovimo ustrezno elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki bo elektrifikacijo še spodbujala in ne omejevala. Nočemo, da bi elektrodistributerji zastali v tehnološkem razvoju omrežja in tako postali ozko grlo pri njenem razvoju in širitvi splošne uporabe. Želimo nadgraditi poznavanje trenutnih in prihodnjih stanj v celotnem omrežju do merilnih mest končnih uporabnikov, zagotavljati ustrezne informacije o aktualni in prihodnji zasedenosti omrežja, razvijati storitve za motiviranje fleksibilnosti polnjenja uporabnikov in izkoristiti sinergije baterijskih hranilnikov avtomobilov za učinkovitejše delovanja distribucijskega omrežja,« pravijo v Elektru Primorska.

Dvosmernost polnjenja

Za pomoč pri učinkovitosti delovanja omrežja bo nujna možnost uporabe e-vozil kot hranilnikov energije. »Tehnologija V2G (iz vozila v omrežje) že obstaja, vendar je širša uporaba zaradi tehničnih in regulativnih izzivov za zdaj še omejena le na pilotne projekte in demonstracije. Polnilno postajo, ki omogoča V2G, testiramo na lokaciji Elektra Gorenjska, in sicer v Inovacijskem centru na Zlatem polju. Na tej lokaciji imamo zelo širok nabor najsodobnejših tehnologij in rešitev, ki jih testiramo za namen spoznavanja potreb aktivnih uporabnikov. Spoznanja uporabljamo pri načrtovanju razvoja omrežja in upravljanja odjema,« pravijo v Elektru Gorenjska.

Avtomobilisti hočejo zamik prehoda na elektriko, a si tega ne morejo privoščiti

»Imamo vzpostavljeno polnilno infrastrukturo za polnjenje lastnih e-vozil, ki ni namenjena javni uporabi. Trenutno flota vozil še ni povezana v zaledni sistem, ki bi omogočal napredno upravljanje polnjenja. S časom je smiselno, da to vzpostavimo - tudi v sklopu projektov v okviru partnerstva E8. Koncept dvosmernega polnjenja vozili (V2G) trenutno še ni razvit do te mere, da bi ga lahko uporabljali,« pa pravijo v Elektru Primorska.

Umetna inteligenca pomaga

»Umetna inteligenca omogoča napredovanje in optimizacijo omrežja, upravljanje fleksibilnosti, analitiko in prepoznavanje vzorcev. Elektro Gorenjska sodeluje kot partner v številnih EU projektih, v katerih se razvijajo koncepti uporabe umetne inteligence. Konkreten primer uporabe je Chatbot, imamo pa še nekaj aplikacij, kjer uporabljamo in razvijamo UI za analitiko ter pomoč pri načrtovanju omrežja in upravljanju procesov,« pravijo v Elektru Gorenjska.

Zavarovanje je posebno

V Sloveniji je tudi za električna vozila obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO), enako kot za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem. »Posebnosti se pojavljajo predvsem pri kasko zavarovanju in asistenčnih kritjih, kjer zavarovalnice upoštevamo specifične značilnosti električnih vozil, kot so visokonapetostni sistemi, baterija in način polnjenja. Temu so prilagojena tudi kritja škod, ki so za ta vozila značilna,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.

Pogonska baterija je praviloma vključena v kasko zavarovanje električnega vozila, zato je zavarovana kot ključni sestavni del vozila. Pri tem je pomembno poudariti, da je baterija ena izmed najdražjih komponent vozila, njeno ravnanje in popravilo pa zahtevata posebne varnostne pogoje, kar lahko vpliva tudi na višino škode oziroma stroške popravila.

Preveč ugodna e-mobilnost krči trajnostno mobilnost

»Tudi požar kot nevarnost je praviloma že del standardnih kasko kritij (npr. požar, eksplozija, udar strele), vendar pri električnih vozilih posebej izpostavljamo tveganja, povezana z baterijo in polnjenjem. Visokonapetostna baterija lahko ob poškodbi predstavlja dodatno tveganje za vžig, zato zavarovalnice temu namenjamo posebno pozornost pri oblikovanju kritij in oceni tveganja,« pravijo v Zavarovalnici Triglav. Požari so pri električnih vozilih sicer redki, vendar lahko v določenih okoliščinah – zlasti med polnjenjem ali v zaprtih prostorih, kot so garaže – povzročijo obsežnejšo škodo, tudi na okolici in objektih.

Baterije in polnjenje imajo posebne postavke pri zavarovanju električnih vozil, servisi pa so bistveno cenejši. FOTO: Blaž Samec

Polnilnice pa se praviloma zavarujejo v okviru premoženjskih zavarovanj (npr. zavarovanje doma ali poslovnega premoženja), odvisno od tega, ali gre za zasebno ali javno infrastrukturo. Takšna zavarovanja praviloma omogočajo kritje osnovnih nevarnosti (požar, naravne nesreče in podobno), pogosto pa jih je mogoče razširiti tudi na dodatna tveganja, kot je vandalizem ali tatvina.

Novi pristopi pri oceni tveganj

Umetna inteligenca ima pri razvoju mobilnosti pomembno vlogo, saj omogoča napredne asistenčne sisteme, optimizacijo vožnje in večjo varnost v prometu. Po drugi strani pa digitalna povezanost vozil prinaša tudi nova tveganja, zlasti na področju kibernetske varnosti. »Električna in povezana vozila so del širšega digitalnega ekosistema, zato postajajo pomembni tudi vidiki zaščite podatkov, sistemov in infrastrukture. Za zavarovalnice to pomeni razvoj novih pristopov k ocenjevanju tveganj, v prihodnje pa tudi potencial za razvoj specializiranih kritij, povezanih z digitalnimi tveganji in delovanjem pametnih sistemov,« še napovedujejo v Zavarovalnici Triglav.