Outfit7 in Celtra: Skrivnost uspeha ni v produktu, ampak v platformi (VIDEO)

Medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC) sta s poslovno konferenco Mobilne tehnologije 2026: Kdo bo vodil digitalni svet: inovacija, moč in nadzor zaokrožila večmesečno poslovno kampanjo. Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR).

Uvodoma je goste pozdravil Dejan Novaković, direktor Dela mediji. »V okviru kampanje smo pisali o kvantni infrastrukturi in digitalni družbi ter s tem povezani kibernetski varnosti. Tako smo med drugim z različnimi sogovorniki raziskovali potencial agentskih transakcij v luči poenostavitev vsakodnevnih aktivnosti – vse od rezervacij in nakupov  pa do upravljanja osebnih financ. Zanimalo nas je še, kako umetna inteligenca spreminja delovna mesta in kako se temu prilagajajo podjetja ter kaj pomeni, ko mobilnost postane podatkovni ekosistem in kakšno mesto zasedajo inovacije, ki so pomembne za konkurenčno prednost.«

Samo nakup in uvajanje boljših orodij umetne inteligence ne prinašata dolgoročne konkurenčne prednosti, dokazuje tudi najnovejša raziskava svetovalne družbe Boston Consulting Group. Ključ do uspeha je v celoviti prenovi poslovnih procesov ter razvoju novih poslovnih modelov in produktov, je dejal Novaković. 

Poleg tega morajo podjetja investirati tudi v znanje ljudi. Seveda bo treba zato prilagoditi tudi izobraževalne sisteme, da bodo omogočali usvojitev veščin, ki jih bodo delodajalci v prihodnje potrebovali.

»Umetna inteligenca je torej naša sedanjost, saj se uporablja na številnih področjih. Pri tem pa moramo biti tudi pazljivi in ne smemo spregledati problema haluciniranja jezikovnih modelov. Zato je pomembno, da tudi z uporabo umetne inteligence odločanje ostane v rokah ljudi, katerim naj bo to 'prevozno sredstvo' na poti v prihodnost,« je sklenil direktor Dela mediji.

Inovacije infrastruktura konkurenčnosti

Zatem je o inovacijah kot infrastrukturi konkurenčnosti in o tem, kje Slovenija ustvarja tehnološko vrednost, spregovorila Irena Meterc, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva na Spiritu. Ko govorimo o inovacijah v Sloveniji, imamo zanimiv paradoks: »Na eni strani imamo ogromno znanja, imamo dobre inženirje, raziskovalce, projekte, razvojne ekipe. Vsako leto nastajajo novi produkti, tehnologije in razvojni projekti. Vendar na drugi strani zelo redko vidimo, da bi te inovacije postale globalne zgodbe v obsegu, kot bi si ga želeli.« Problem je, kako iz inovacij ustvariti sistem, ki zna ustvarjati vrednost dolgoročno. Inovacije so danes predvsem infrastruktura konkurenčnosti. »Dolgo smo inovacije razumeli kot projekt: iz ideje razvijemo rešitev, naredimo pilot in gremo naprej. Ampak najbolj uspešna podjetja danes ne tekmujejo več v idejah, tekmujejo v tem, kako hitro idejo pretvorijo v vrednost, kako dobro razumejo uporabnika in kako sistematično to ponavljajo.«

Pri tem je Irena Meterc naštela dobre primere iz Slovenije, kjer se je ta preskok že zgodil, kot je Outfit7 in Talking Tom, ki ni postal globalna zgodba samo zato, ker je bil dobra aplikacija. »Njihova prava moč je bila v tem, da so zgradili sistem, torej razumevanje uporabnikov skozi podatke, sposobnost hitrega razvoja novih vsebin, monetizacijo in globalno distribucijo. Torej ne en produkt, ampak platformo. Podobno Celtra, ki je začela z rešitvijo za digitalno oglaševanje, danes pa so globalna platforma, ki povezuje podatke, kreativne procese in upravljanje kampanj za največje blagovne znamke. Njihova konkurenčnost ni samo tehnologija, konkurenčnost je sistem, ki omogoča stalno ustvarjanje vrednosti.«

Obenem je izpostavila tudi zanimive primere iz industrije, kot sta Kolektor in Hidria, ki kažeta, kako se lahko industrija premakne višje v verigi vrednosti, ne samo kot proizvodnja ali dobavitelj, ampak kot razvojni partner. »To pomeni dolgoročno vlaganje v razvoj, sodelovanje z naročniki, lastne kompetence, lastne tehnologije. In ravno to ustvarja višjo dodano vrednost.«

Obenem je kot zanimiv primer izpostavila tudi Biosistemiko, kjer se jasno vidi, kaj pomeni povezovanje raziskav in gospodarstva. »Znanje bioinformatike niso pustili v raziskovalnem okolju. Pretvorili so ga v konkretne storitve in rešitve za globalni trg.« To je po njenem pomembna točka tudi za Slovenijo in širše, saj znanje imamo, vprašanje je, kako ga povezati, kako ga prenesti v prakso in kako iz tega zgraditi rast.

Sodelovanje, razvoj in povezovanje

Kot je še poudarila govorka, če želimo iz inovacij ustvarjati konkurenčnost, potrebujemo infrastrukturo ne samo financiranja, ampak infrastrukturo sodelovanja, razvoja in povezovanja. Pri tem naletimo vedno na tri ključne elemente: podatki, organizacija in ekosistem. »Danes skoraj vsaka industrija postaja podatkovna industrija: logistika, mobilnost, zavarovalništvo, proizvodnja. In kdor zna iz podatkov ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo, boljše odločanje ali bolj učinkovite procese, ima prednost. Zato so podatki danes del konkurenčnosti.«

Kot pravi Irena Meterc, zna veliko podjetij razviti produkt. Veliko manj pa jih zna hitro sprejemati odločitve, prilagajati poslovni model in skalirati, ko nekaj deluje. Prav tukaj inovacije pogosto ni tehnološki problem, ampak organizacijski problem. Ekosistem pa je po njenem mnenju največja priložnost Slovenije: ker smo majhni, lahko stvari povezujemo hitreje, ampak to se ne zgodi samo od sebe. »Potrebujemo platforme, kjer se povezujejo podjetja, raziskovalci, investitorji, podporno okolje in država. Ker danes konkurenčnost ne ustvarja več posamezna organizacija, ustvarjajo jo ekosistemi. Prav tukaj se v Sloveniji trenutno dogajajo pomembni premiki. Eden od primerov je RRI Stičišče, kjer smo skupaj z ministrstvi, Agencijo ARIS in širšimi deležniki oblikovali model povezovanja raziskav, razvoja in inovacij.

Povezovanje startup skupnosti

Podobno velja za startup okolje, saj danes veliko bolj sistematično povezujemo startup skupnost, investitorje, tehnološke parke in podporne institucije. Gradijo tudi njegovo mednarodno prepoznavnost, skozi aktivnosti, kot je Podim konferenca, pa se Slovenija vse bolj pozicionira na zemljevid evropskih startup ekosistemov. Pomemben korak pa je tudi nova nastajajoča slovenska baza startupov, tj. prva celovita nacionalna podatkovna bazo startup podjetij, primerljiva z globalnimi investicijskimi platformami. »Njen namen ni samo zbiranje podatkov, ampak večja mednarodna prepoznavnost slovenskih startupov, lažji dostop do investitorjev in partnerjev ter boljše prepoznavanje podjetij z visokim potencialom rasti. Ker danes ni dovolj, da dobre zgodbe obstajajo, pomembno je tudi, da jih globalni trg pravočasno vidi.«

Najbolj sveža pa je pobuda Future 500, kjer se ne sprašujemo več samo, katera podjetja so danes uspešna, ampak katera podjetja imajo potencial, da postanejo naslednja generacija globalno uspešnih podjetij. Future 500 temelji na kombinaciji podatkov, razvojnih indikatorjev in strokovnega vpogleda, s katerimi prepoznava podjetja z največjim potencialom za rast in internacionalizacijo. »Gre za podjetja, ki danes morda še niso najbolj izpostavljena, imajo pa močno tehnologijo, ambicijo, in potencial za globalni preboj.«

Pilotni prostor za podjetja

Pomembno pa je tudi, da Slovenija postane pilotni prostor za podjetja. »Zaradi svoje velikosti, povezanosti in kakovosti znanja lahko postane zelo učinkovit prostor za razvoj modelov, ki pravočasno prepoznavajo in podpirajo podjetja z največjim potencialom. Ker posamezne zgodbe niso dovolj, potrebujemo sistem, ki jih zna ponavljati.«

Kot je še dejala Irena Meterc, ima Slovenija znanje, podjetja, ima primere uspeha, ki pa jih je treba povezati v sistem, ki omogoča dolgoročno ustvarjanje vrednosti. In to je ključna razlika med državami, ki samo inovirajo, in državami, ki znajo z inovacijo ustvarjati dolgoročno konkurenčnost.

Izzivi umetne inteligence in kvantnega računalništva

Osrednji govornik je bil John Velissarios, ustanovitelj in direktor podjetja OtrantoEQ Limited. Eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju digitalnih finančnih trgov, digitalnih valut in digitalnih valut centralnih bank, ki svetuje številnim centralnim bankam, borzam in velikim finančnim institucijam pri prehodu v dobo digitalnega denarja.

Digitalni denar, umetna inteligenca in kvantno računalništvo bodo zaznamovali naslednje desetletje, je poudaril – te tehnologije že spreminjajo razmerja moči, vplivajo na moč podatkov, moč kapitala in na strateško odločanje. To se že odraža v poslovnem svetu, na finančnih trgih, v infrastrukturi finančnih trgov, v veliki meri tudi v geopolitičnem smislu.

Pri umetni inteligenci sta ključni vprašanji avtonomnost in odgovornost. Agenti bodo kmalu sami izvajali plačilne transakcije in se tudi odločali v imenu človeka, kar pomeni, da se bo denar pretakal brez vpletenosti posameznika. Zato bo ključno zaupanje in pomembno bo razumeti, kdo dejansko stoji pred potrošnikom, »pomembno vprašanje je, kdo bo prevzel odgovornost pred potrošnikom, če bo avtonomna odločitev napačna,« je dejal.

Drugi izziv, ki ga je izpostavil, je izgubljanje človeških veščin, kajti več kot delegiramo, bolj pozabljamo, kako ročno upravljati nek sistem, podprt s tehnologijami. In tretjič, pri uporabi avtonomnih sistemov je nujno zagotoviti možnost, da lahko človek vedno ustavi izvajanje, pritisne rdeči gumb. »Nevarnost avtonomnih sistemov ni, da se odločajo namesto človeka, ampak, da človek pozabi, da jim je dal pravico do tega.

Pri kvantnem računalništvu pa »čas teče na zaupanje«, kot se je izrazil. Vsak digitalni instrument, vse kar delamo, temelji na kriptografiji, ki pa ga kvantna tehnologija ogroža. Sistemi zdaj zbirajo številne šifrirane podatke, ki jih bodo lahko uporabili kasneje, nekateri podatki imajo lahko zelo veliko vrednost tudi čez 30 let.

Izpostavljena je celotna digitalna infrastruktura, še posebej pa starejša, ki jo je najtežje spreminjati. Rešitev je kriptoagilnost, kar pomeni, da je treba graditi sisteme, ki lahko v hipu, ko so oslabljeni, preklopijo na nove algoritme. »Zmagovalci ne bodo tisti, ki imajo danes najboljše ključavnice, ampak tisti, ki bodo jutri znali te ključavnice najhitreje zamenjati.«

Kaj je na kocki in globalna tekma

Digitalni denar, umetna inteligenca in kvantno računalništvo so danes orodja nacionalne moči. V večpolarnem svetu nastajajo nova zavezništva, ki bodo odločila, kdo bo tekmoval in kdo bo postal odvisen. Pravo vprašanje tega desetletja zato ni, kdo inovira. Vprašanje je, kdo zna inovacijo uporabiti za svoj vpliv in na drugi strani, komu ostane, da uporablja tujo tehnologijo. »Inovacija je strateško orožje,« je poudaril.

Svetovne sile ta orodja moči mobilizirajo na različne načine. ZDA za ohranjanje globalne moči stavi na platforme zasebnega sektorja – na dolarju temelječe stabilne kovance ter doseg velikih tehnoloških podjetij. Kitajska se, drugače, opira na neodvisen, državno upravljani sistem, medtem ko je Evropa izbrala najtežjo pot – tehnologije, ki so hkrati neodvisne in odprte – in tudi najpočasneje napreduje.

Dejstvo je, da se v svetu ustvarjajo nova zavezništva, pomembno pa se je zavedati, da fragmentacija vedno ponuja priložnosti. Zavezništva vedno temeljijo na kompatibilnosti. Spomnil je na čezmejno iniciativo digitalnih valut centralnih bank, ki vzpostavlja nove povezave na globalnih finnačnih trgih.

Zmagovalcev ne določa več velikost

V novi realnosti torej prihodnost pripada tistim, ki gradijo mostove, je sklenil. »Zmagovalec digitalnega desetletja ne boš postal s kontrolo nad vsemi ampak, da boš most, ki ga bodo drugi potrebovali. Pomembno je, da si v tej bitki nepogrešljiv, velikost nima več vloge.« V tem kontekstu vidi tudi priložnost za Slovenijo. S svojo geostrateško lokacijo in visoko izobraženimi kadri, ki jih drugi opazijo ima vse možnosti, da postane nepogrešljiva.

Digitalna družba in digitalni denar

Prva okrogla miza je bila namenjena razpravam o digitalni družbi leta 2035 oziroma o konkurenčnosti Evrope med inovacijo in regulacijo. Sogovorniki moderatorke Renate Dacinger so bili Klemen Selakovič, soustanovitelj in direktor Astra AI, doc. dr. Vida Groznik, Laboratorij za umetno inteligenco na UL FRI, znanstvena direktorica KCUI, prof. dr. Anton Ramšak, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ter dr. Peter Jeglič, vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan (IJS).

Naslov druge okrogle mize, ki jo je moderirala Katarina Matejčič, poslovna in finančna svetovalka, pa je Digitalni denar: nova pravila igre za banke, državo in uporabnike. Na njej so sodelovali John Velissarios, ustanovitelj in direktor OtrantoEQ Limited, dr. Marko Pahor, viceguverner Banke Slovenije, Sandra Milanković, direktorica plačilnih in kartičnih storitev ter razvoja poslovanja v NLB, ter Samo Kumar, direktor Bankarta.

Avtomobil kot platforma

Rdeča nit pogovora moderatorja in TV-voditelja Igorja E. Berganta z dr. Slavkom Ažmanon, vodjo poslovnega upravljanja v podjetju Porsche Slovenija, pa je bila, kaj pomeni avtomobil kot platforma in kako se sodobna mobilnost spreminja v podatkovno voden ekosistem, v katerem umetna inteligenca, senzorji in povezani sistemi omogočajo večjo varnost, optimizacijo delovanja in bolj trajnostne poslovne modele. Poseben poudarek je bil namenjen konceptom digitalnega dvojčka, povezane mobilnosti in napredne analitike, ki avtomobilsko industrijo postavljajo v središče digitalne transformacije.

Slovenske zgodbe tehnološke odličnosti

Na tretji okrogli mizi, ki jo je vodil Daniel Fazlić iz Delo medijev, so bile predstavljene slovenske zgodbe tehnološke odličnosti. Njegovi gostje pa so bili Andraž Žurman, soustanovitelj podjetja Virella, dr. Jana Erjavec, komercialna direktorica in solastnica Biosistemike, Slavko Ovčina, direktor IKT-rešitev v Pošti Slovenije, ter mag. Eva Škrinjar, direktorica službe avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.

Kibernetska varnost

Kibernetska varnost kot strateško vprašanje države in gospodarstva je bila osrednja tema četrte okrogle mize. O tem so razpravljali Tadej Hren, vodja oddelka za obravnavo omrežnih incidentov na SI-CERT, Gregor Spagnolo, strokovnjak za kibernetsko varnost in certificiran etični hekerdirektor ter lastnik podjetja SSRD, Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture v Telekomu Slovenije, ter Boštjan Špehonja, direktor GO-LIX in ustanovitelj izobraževalne platforme PHISHSTRIKE ter strokovnjak na področju kibernetske varnosti.

Ljudje v dobi superinteligence

Konferenco sta sklenila pisatelja dr. Miha Mazzini in Feri Lainšček s pogovorom o človeku v dobi superinteligence, ki je segel onkraj tehnologije v vprašanja identitete, svobode in smisla. Razprava je odprla odprla refleksiven zaključek konference z razmislekom o človekovi vlogi v svetu, v katerem inteligentni sistemi vse bolj sooblikujejo družbo, kulturo in odločanje.