Nova infrastruktura umetne inteligence v Sloveniji

V podkastu Tehnološki velikani tokrat razpravljajo o umetni inteligenci in superračunalnikih. Slovenija bo v Mariboru dobila nov superračunalnik, 16-krat močnejši od Vege, in prve slovenske tovarne umetne inteligence. To je infrastruktura, od katere bo odvisno, ali bomo v Evropi držali korak z razvojem umetne inteligence. Telekom Slovenije gradi strategijo digitalizacije, uvaja umetno inteligenco v aplikacijah, e-trgovini, portalih B2B in v inovacijskem laboratoriju INO.LAB, zato sta gosta podkasta tokrat direktorica Digitalizacije Telekoma Slovenije Ajda Brlec in direktor Izuma dr. Aleš Bošnjak.

Ajda Brlec je pojasnila, da pri Telekomu Slovenije oziroma v telekomunikacijski industriji umetna inteligenca skupaj s povezljivostjo, podatki in trajnostjo predstavlja temelj, na katerem se gradijo nove storitve in partnerstva. Kljub temu uporabnik ostaja v središču, umetna inteligenca pa mu pomaga pri doseganju ciljev. Po zadnji raziskavi Gartner naj bi bilo v prihodnjih petih letih osemdeset odstotkov prve ravni uporabniškega stika v celoti avtomatiziranega s pomočjo umetne inteligence, pa je poudarila Brlečeva.

Aleš Bošnjak FOTO: Marko Feist

Ključno za napredek v medicini, biokemiji, kmetijstvu ...

Dr. Aleš Bošnjak je poudaril, da superračunalniki, kot je Vega, igrajo ključno vlogo pri raziskavah in industrijskih aplikacijah. Vega je namenjena predvsem raziskovalcem in temeljnim raziskavam, medtem ko bo prihajajoči superračunalnik Vega 2 namenjen tudi malim in srednjim podjetjem za razvoj UI-modelov. Bošnjak poudarja, da superračunalniki omogočajo hitrejše in natančnejše obdelave velikih podatkovnih zbirk, kar je ključno za napredek v medicini, biokemiji, kmetijstvu in napovedovanju vremena. 

»V bližnji prihodnosti, govorimo o prihodnjih nekaj letih, bo UI-agent postal središče upravljanja. To pomeni, da uporabniki ne bodo več brskali po spletnih straneh in pregledovali nešteto zavihkov, da bi prišli do tiste storitve, ki jo želijo naročiti ali spremeniti, ampak bodo preprosto bodisi napisali ali pa celo povedali agentu, on pa bo to zanje opravil v zalednih sistemih,« je prihodnost napovedala Brlečeva. 

Bošnjak je opozoril, da je znanje v podjetjih treba dvigniti, da si bodo zaposleni lahko predstavljali, kaj umetna inteligenca zmore, preden bodo prišli z vprašanji k raziskovalcem. Umetne inteligence bodo po določenih potrebah podjetij urili na velikih podatkovnih bazah. »Marsikdaj bo šlo spet za posredništvo, da bo neko podjetje vzelo in prodalo neko umetno inteligenco kot končni produkt naprej,« je pojasnil. Umetna inteligenca bo lahko pomagala tudi pri zaznavanju, denimo, pljučnega raka. 

Ajda Brlec FOTO: Marko Feist

UI-agenti, kot je digitalni svetovalec Maks, poimenovan po delavcu, ki ga je prvi razvil, že danes pomagajo pri tehničnih težavah in priporočanju storitev, je poudarila Ajda Brlec, v prihodnosti pa bodo postali še bolj napredni. Brlečeva verjame, da bo UI-agent postal osebni svetovalec, prodajalec in servisna delavnica, ki bo uporabnikom pomagala pri vsakodnevnih opravilih. 

»Osnova umetne inteligence so podatki, ampak če so ti podatki med seboj nepovezani, umetna inteligenca ne bo ustvarila bistvene spremembe za podjetje, ker sama umetna inteligenca ne ustvarja dodane vrednosti, ampak jo pravzaprav ustvarjajo povezani, kontinuirani in kakovostni podatki,« je dejala. V Telekomu Slovenije razpolagajo z ogromno količino podatkov, ki so sicer v različnih sistemih, vendar si prizadevajo, da so prek identifikatorjev povezani, kar pomeni, da lahko uporabnika spremljamo skozi njegov življenjski cikel, je dejala.

V ozadju so tudi segmenti, kjer ima umetna inteligenca lahko zelo velik vpliv, pa uporabnik, ne da bi ta sploh vedel – to je analitika, je opozorila Ajda Brlec. »Pri ogromni količini podatkov lahko umetna inteligenca pomaga pri ustvarjanju vzorcev oziroma prepoznavanju vzorcev, kdaj je uporabnik bolj dovzeten za odhod od operaterja, v vrsti je mogoče kakšen drug uporabnik, ker gre za res veliko količino podatkov, to zelo težko naredi osebje samo, ampak tukaj umetna inteligenca bo in že danes igra pomembno vlogo,« je poudarila.  Umetna inteligenca lahko tako s hiperpersonalizacijo ustvarja kampanje za zadrževanje posamičnih uporabnikov, je navedla.

Ajda Brlec in Aleš Bošnjak, gosta podkasta Tehnološki velikani FOTO: Marko Feist

Nakupe mora odobriti ameriška vlada

Bošnjak je opozoril, da je za tovarno umetne inteligence potrebna programska oprema, ki so jo dobili odobreno v okviru evropskega projekta Horizon, druga stvar pa je superračunalnik, vreden malo manj kot 140 milijonov evrov. »Energetska podpora je tista, ki jo bomo mi Slovenci sami plačali,« je poudaril in opozoril, da bo to »kar enormen strošek«. Novi superračunalnik bodo pridobili predvidoma v prvem četrtletju leta 2027, čipe zanj pa bodo verjetno kupili v ZDA, vendar bi se lahko zapletlo, saj mora takšne nakupe odobriti ameriška vlada, je pojasnil Bošnjak. 

Evropska komisija je ugotovila, da zelo močno zaostajajo za vodilnimi izvajalci in uporabniki umetne inteligence, torej ZDA in Kitajsko, kar vpliva tudi na vojaško opremo, na znanost in gospodarstvo, je opozoril Bošnjak. Zato se je pojavila iniciativa, da bi v EU naredili čisto svoj model umetne inteligence, ki je prikrojen dogajanju v Evropi.

Iz besed nemških kolegov so ugotovili, da oni vidijo največji gospodarski potencial evropske umetne inteligence v orožarski industriji. Ker se uporablja pri dronih in drugih vojaških sistemih, »se bo tu zdaj zgodil velik finančni bum«, je ocenil Bošnjak. Brlečeva pa meni, da bo umetna inteligenca predvsem povečala učinkovitost podjetji, ne glede na panogo, kjer se nahaja, predvsem pri procesih, kjer je veliko podatkov.