Včasih so bile telekomunikacije razumljene kot nekaj samoumevnega. Kot infrastruktura v ozadju vsakdanjega življenja. Kot sistem, ki omogoča telefonske pogovore, internetno povezavo in televizijski signal. Danes je slika popolnoma drugačna. Telekomunikacijska omrežja postajajo hrbtenica digitalne družbe, podatki nova valuta sveta, tehnološka infrastruktura pa eno ključnih vprašanj politične, gospodarske in varnostne moči, tudi slovenske.

Prav zato telekomunikacijska industrija ni več zgolj tehnološka panoga, ampak postaja prostor geopolitičnega tekmovanja, gospodarske odpornosti in digitalne suverenosti držav. Nova epizoda podkasta Tehnološki velikani je odprla prav ta vprašanja. Gostja pogovora je bila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije in ena najbolj izkušenih poznavalk telekomunikacij, regulative elektronskih komunikacij ter razvoja digitalnih tehnologij pri nas.

Pogovor je hitro presegel običajne razprave o hitrosti omrežij ali pokritosti signalov. V ospredju so bila vprašanja prihodnosti Evrope: kdo bo nadzoroval podatke, kdo bo upravljal umetno inteligenco, kako nevarna postaja odvisnost od globalnih tehnoloških velikanov in zakaj je digitalna infrastruktura danes pravzaprav nova oblika državne suverenosti.

»Država, ki nima lastne digitalne infrastrukture, infrastrukture, ki jo sama upravlja, ne more biti suverena. Lahko je neodvisna, ne more biti pa suverena,« je poudarila Vesna Prodnik.

Digitalni svet po njenem mnenju ni več zgolj vzporedni prostor fizičnemu svetu, ampak postaja njegov enakovredni sistem. V njem delujejo gospodarstvo, javna uprava, energetika, finančni sistemi, umetna inteligenca in ključna infrastruktura države.

Vesna Prodnik: »Država brez lastne digitalne infrastrukture ne more biti suverena.«

5G ni več mobilno omrežje, ampak geopolitično vprašanje

Prelomnica, ki je dokončno spremenila pogled na telekomunikacije, je bil prihod tehnologije 5G. Ne zaradi višjih hitrosti mobilnega interneta, ampak zato, ker je prav 5G prvič razkril, kako globoko je tehnologija postala politično vprašanje.

»Z uvajanjem tehnologije 5G je bilo zelo jasno, da prihajamo v novo obdobje, kjer ni več diplomacije, ampak postaja to tehnološka borba za prevlado sveta, ki bo zelo verjetno tudi postavila nova geopolitična razmerja.« Telekomunikacijska omrežja danes niso več samo infrastruktura za uporabnike pametnih telefonov. Postajajo osnova za delovanje industrije, energetike, logistike, zdravstva, pametnih mest in sistemov javne varnosti.

Prav zato je modernizacija mobilnega omrežja Telekoma Slovenije eden največjih tehnoloških projektov zadnjih let v državi. Telekom Slovenije je fizično zamenjal opremo na več kot 1500 lokacijah baznih postaj ter izvedel migracijo v popolnoma samostojno 5G-jedro.

»To je bila ena najbolj kompleksnih transformacij mobilnega omrežja v zgodovini. Telekom Slovenije je postal eden prvih operaterjev v Evropi, ki omogoča popolnoma samostojno delovanje omrežja 5G.«

S tem se je spremenila tudi sama narava telekomunikacijskega sistema. Klasično omrežje postaja virtualizirana IT-platforma. »Ne govorimo več o telekomunikacijskem jedru, ampak o IT-jedru. Gre za strežnike, strežniške farme. Vse postaja popolnoma virtualizirano in programsko upravljano.«

Nova arhitektura omogoča tako imenovani network slicing oziroma rezinjenje omrežja. Znotraj javnega omrežja je mogoče ustvariti virtualno ločeno zasebno omrežje za posamezno podjetje ali organizacijo in delovanje prilagoditi njenim potrebam.

»Znotraj javnega omrežja se lahko vzpostavi zasebno omrežje od jedra do radijskega omrežja, popolnoma virtualno ločeno omrežje.«

Takšna omrežja bodo, med drugim, ključna za industrijo, energetske sisteme, logistiko, pametna mesta in kritično infrastrukturo.

Gregor Knafelc v pogovoru z Vesno Prodnik FOTO: Delo

Suvereni oblak: Evropa se prebuja prepozno

Če je bil 5G prvi signal nove digitalne realnosti, je postala razprava o suverenem oblaku njena politična posledica. Evropa se danes vse bolj zaveda, da brez lastne digitalne infrastrukture ne more postati enakovreden sogovornik Združenim državam Amerike ali Kitajski. Suvereni oblak zato ni več samo tehnološki projekt, ampak vprašanje evropske politične in gospodarske avtonomije.

»Suvereni oblak je večdimenzionalni izraz suverenosti.«

Vprašanje ni samo, kje se nahajajo podatki, ampak tudi, kdo je lastnik infrastrukture, pod katero zakonodajo deluje ponudnik in kdo upravlja sisteme.

»Prvo vprašanje je, čigava je infrastruktura. Lastnik infrastrukture je podvržen določenim nacionalnim regulativam. Drugo vprašanje pa je, kje so podatki, ki se nahajajo na tej infrastrukturi.« Prav zato postaja lokacija podatkov vse pomembnejša tema. Še posebej pri zdravstvenih, poslovno kritičnih ali občutljivih podatkih.

Telekom Slovenije lahko po besedah Vesne Prodnik zagotovi, da podatki v njihovem javnem oblaku ostajajo v Sloveniji in ne zapuščajo domače infrastrukture.

»Telekom Slovenije lahko zagotovi, da so podatki, ki se nahajajo v našem javnem oblaku, v Sloveniji.«

Toda sodobni problem ni več zgolj hramba podatkov. Umetna inteligenca odpira novo vprašanje: kdo obdeluje podatke in kje se izvajajo modeli umetne inteligence.

»Če imaš hrambo podatkov zagotovljeno v Evropski uniji, ni nujno, da se tudi modeli, ki uporabljajo podatke, dejansko obdelujejo znotraj Evropske unije.«

Evropa je po njenem mnenju pri razvoju lastne digitalne infrastrukture počasna predvsem zaradi kompleksnega sistema odločanja. »Pri raziskovalnih projektih porabimo eno leto, preden se zadeve skoordinirajo. Na drugi strani imamo ameriške hyperscalerje, ki vlagajo velike količine denarja v konkretna podjetja in konkreten razvoj.«

Kljub temu ostaja optimistična, da bo Evropa v prihodnjih letih vendarle začela graditi lastno digitalno avtonomijo.

Vesna Prodnik FOTO: Delo

Podatki rastejo hitreje od pričakovanj

Rast podatkovnega prometa danes presega skoraj vse prvotne napovedi operaterjev. Umetna inteligenca, videostoritve, internet stvari in oblačne aplikacije povzročajo eksplozijo prenosa podatkov.

»V mobilnih omrežjih imamo tudi do 30-odstotno rast prometa na leto.« Toda večji promet pomeni tudi večje energetske zahteve.

»Na eni strani imamo rast podatkovnega prometa, na drugi strani pa porabo električne energije.« Prav energija postaja eden ključnih infrastrukturnih izzivov prihodnjih let. Treniranje velikih jezikovnih modelov, obdelava podatkov in razvoj umetne inteligence zahtevajo ogromne količine računske moči.

Zato Telekom Slovenije prihodnost vidi v razvoju regionalnih podatkovnih centrov in robnega računalništva. »Če bomo želeli nuditi storitve umetne inteligence, bomo potrebovali regijske podatkovne centre.«

Po njenem mnenju bo prihodnost pripadala tistim ponudnikom, ki bodo sposobni združiti povezljivost, oblak, podatkovne centre, umetno inteligenco in kibernetsko varnost v enoten digitalni ekosistem.

Kibernetska varnost postaja nova ključna infrastruktura

Digitalna preobrazba je hkrati odprla tudi novo fronto tveganj. Kibernetski napadi postajajo vse bolj kompleksni, avtomatizirani in podprti z umetno inteligenco.

Telekom Slovenije danes zaposluje več kot tisoč inženirjev, več kot sto pa jih deluje na področju kibernetske varnosti.

»Če se karkoli zgodi, se zelo velikokrat najprej pokliče strokovnjake Centra kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije.«

Kibernetska varnost po njenem mnenju danes ni več samo vprašanje zaščite omrežja, ampak sposobnost hitrega odziva, razumevanja različnih tehnologij in upravljanja kompleksnih sistemov.

»Danes ni več ena storitev, ni več ena tehnologija. Danes je diapazon storitev.« Poleg tega opozarja tudi na nevarnost tehnološke odvisnosti od posameznih dobaviteljev. »Nadzor nad dobaviteljsko verigo je ena ključnih zadev digitalne suverenosti.«

Prav zato Telekom Slovenije že več let razvija strategijo več dobaviteljev in stalnega testiranja alternativnih tehnologij. »Dve do tri leta prej, preden se izteče življenjska doba določenega produkta, moraš imeti pripravljeno vse za potencialno menjavo.«

Telekom Slovenije želi postati regionalni digitalni igralec

Telekom Slovenije se danes vse manj vidi kot zgolj klasični operater in vse bolj kot ponudnik celovitih digitalnih rešitev. Strategija prihodnjih let temelji na razvoju podatkovnih centrov, oblačnih storitev, umetne inteligence, IKT-rešitev in kibernetske varnosti.

»Leta 2030 vidimo Telekom Slovenije kot pomembnega regionalnega igralca na področju digitalnih rešitev in digitalnega suverenega oblaka.«

Pomemben del te strategije je tudi širitev zunaj slovenskega trga. Telekom Slovenije danes upravlja pomembno optično hrbtenico med Frankfurtom, Milanom, Sofijo in Istanbulom, njegovo infrastrukturo pa uporabljajo tudi globalni tehnološki ponudniki.

Digitalna infrastruktura tako postaja nova osnova gospodarstva, države in družbe. Telekomunikacije pa ena ključnih industrij prihodnjega desetletja.