Tudi v dobi UI nujna analitično razmišljanje in prilagodljivost

Podjetja pospešeno vlagajo v orodja umetne inteligence, vendar raziskave kažejo, da le manjšemu deležu med njimi to prinaša večje finančne učinke. Študije kažejo, da najpomembnejši izziv izhaja iz zaposlenih, ker s spremembami, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij, podjetja ne vlagajo v potrebna znanja.

Tako se izkaže, da samo deset odstotkov vrednosti, ki jo dodatno ustvarijo podjetja po uvedbi orodij umetne inteligence (UI), izhaja iz samih algoritmov, še 20 odstotkov pa iz tehnologij, potrebnih za njihovo izvajanje. Vseh preostalih 70 odstotkov je posledica redefinirane vloge zaposlenih, po analizi več sto podjetij navaja Boston Consulting Group (BCG).

»Podjetja, ki so pripravljena na prihodnost, načrtujejo izpopolnjevanja za več kot polovico zaposlenih, tista, ki zaostajajo, pa bodo za nova znanja usposabljala le 20 odstotkov zaposlenih. Hkrati prva namenjajo vse potrebne organizacijske vire za to, da vzpostavijo strukturo dela, ki zaposlenim daje čas za učenje, prav tako imajo v teh organizacijah štirikrat bolj verjetno strukturirane izobraževalne programe o UI.

Kdo je sploh pripravljen

Tako Adecco ugotavlja, da se je lani samo nekoliko več kot tretjina zaposlenih na svetu kvalificirala kot pripravljena na prihodnost, kar je sicer precej bolje kot leto pred tem, vendar k temu pripomore predvsem boljša usposobljenost za uporabo orodij UI. Precej manjši napredek zaznavajo pri prilagodljivosti zaposlenih na spremembe, ki jih v delovne procese prinaša UI, ter pri proaktivnosti, ki se nanaša na vlaganje časa v razvoj veščin.

INFOGRAFIKA: Delo

»Delovne organizacije ne morejo prezreti pomena razvoja prave miselnosti. Začnejo naj se pogovarjati o priložnostih ter predstavljati pomen organizacijske strategije pri vsakodnevnem delu zaposlenih,« so zapisali v poročilu o kadrovskih trendih za leto 2026.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v poročilu o prihodnosti zaposlitev oziroma veščinah, potrebnih na trgu dela, ugotavlja, da delovna mesta kljub velikim spremembam, ki jih v zadnjih letih prinašajo tehnologije in zdaj še posebno UI, od zaposlenih zahtevajo večinoma že znane temeljne kompetence zaposlenih. Oziroma da se spremembe na tem področju nekoliko umirjajo.

Delodajalci, ki so sodelovali v tej raziskavi – prihajajo iz 55 držav in zaposlujejo več kot 14 milijonov delavcev – pričakujejo, da bodo zaposleni do leta 2030 morali osvojiti 39 odstotkov novih kompetenc. Leta 2023 so pričakovali, da bo to 44 odstotkov.

»K temu upočasnjevanju bi lahko pripomogla vse večja usmerjenost na nenehno učenje, nadgrajevanje kompetenc ter prekvalifikacije, kar podjetjem omogoča boljše upravljanje prihodnjih potreb po kompetencah zaposlenih,« ocenjuje WEF. Samo v nekaj letih se je delež tistih, ki se usposabljajo v okviru vseživljenjskega učenja, povečal z 41 na 50 odstotkov, pri čemer to velja za skoraj vse industrije.

INFOGRAFIKA: Delo

To je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da delodajalci v razvitejših gospodarstvih pričakujejo precej manjšo disrupcijo na področju veščin kot tisti v srednje- in manj razvitih. Evropske države tako večinoma pričakujejo spremembe med 28 in 38 odstotkov ključnih veščin (Slovenija 37 odstotkov).

Aktualne ključne veščine

Več kot polovica delodajalcev po svetu je kot ključne veščine, ki jih zdaj potrebujejo njihovi zaposleni, navajala analitično razmišljanje, odpornost, prilagodljivost in agilnost, vodenje in družbeni vpliv, kreativno razmišljanje, motiviranost in samozavedanje, tehnološko pismenost, empatijo in aktivno poslušanje ter radovednost in vseživljenjsko učenje.

Pomembno je, da tudi z uporabo UI odločanje ostane človeku

UI in velike podatke je omenilo 45 odstotkov delodajalcev, še pred kratkim tako izpostavljeno programiranje pa je, denimo, navedlo le 17 odstotkov delodajalcev po svetu, manj pomembna bo tudi veščina mentoriranja, tudi večjezičnosti. V Sloveniji so podjetja najpogosteje navajala veščine analitičnega razmišljanja, tehnološke pismenosti, odpornosti, prilagodljivosti in agilnosti, motiviranosti, nadzora kakovosti ter usmerjenosti h kupcem.

Podatki z manjšimi odstopanji veljajo globalno kot tudi po večini panog, večje razlike se pojavljajo v javni upravi ter kovinski industriji, v katerih so močno nadpovprečno izpostavljene veščine v povezavi z okoljem, v zavarovalni industriji bolj poudarjajo radovednost in vseživljenjsko učenje ter odpornost, prilagodljivost in agilnost, na področju IKT pa dajejo prednost veščinam oblikovanja, razumevanja uporabniške izkušnje, omrežjem ter kibernetski varnosti in programiranju.

Spremembe

»V primerjavi z letom 2023 se je močno povečal pomen vodenja ter UI in velikih podatkov, upravljanja talentev ter usmerjenosti h kupcem,« ugotavlja WEF, v prihodnjih letih pa se bo močno ter najbolj očitno krepil pomen tehnoloških kompetenc in tudi kompetenc, povezanih z omrežji in kibernetsko varnostjo, ter tehnološka pismenost (več v grafu).

INFOGRAFIKA: Delo

Veščine s področja UI so kot nujne do leta 2030 izpostavili vsi delodajalci iz avtomobilske in telekomunikacijske industrije, skoraj vsi pa tudi s področja informacijskih in tehnoloških storitev, zavarovalnih, finančnih in drugih storitev s področja kapitalskih trgov.