Dom mora človeku služiti, ne pa ga omejevati: spoznajte nov bivalni model v Sloveniji (video)

Oglejte si, kako je videti Srebrni gaj od blizu:

Bivalno naselje Srebrni gaj v Dolenjskih Toplicah odgovarja na vprašanje, ki postaja v Sloveniji vse bolj pomembno: kako živeti kakovostno, samostojno in varno tudi v poznejših letih. Projekt GH Holdinga nastaja v Dolenjskih Toplicah, v bližini term, ki ponujajo zdravstvene in rehabilitacijske storitve, urejene sprehajalne poti in naravo, ki spodbuja aktiven življenjski slog. Pri zasnovi so upoštevali tudi izkušnje iz šmarješkega Vitalisa, kjer se je pokazalo, kako pomembni so samostojnost, skupni prostori, druženje in dobro zasnovano okolje za vsakdan starejših.

Projekt Srebrni gaj obsega 53 stanovanj in 28 hiš. Prve primopredaje enot pričakujejo po zaključku gradnje v začetku jeseni. FOTO: Jože Suhadolnik

Blaž Miklavčič, glavni direktor GH Holding: »Osamljenost je eden največjih izzivov sodobne družbe. Zato smo veliko pozornosti namenili parku, skupnim površinam in celotnemu bivalnemu okolju.« FOTO: Jože Suhadolnik

Hiše bodo vseljive predvidoma v drugi polovici leta, stanovanja in skupni prostori pa so zasnovani tako, da stanovalcem omogočajo manj vzdrževanja, več povezanosti s skupnostjo in čim več samostojnosti. »Dom mora človeku omogočati življenje, ne pa ga omejevati. V vseh pogledih, v vseh življenjskih obdobjih in situacijah,« je povedala Manja Zupan, vodja projektov pri družbi GH Holding, kjer s projektom Srebrni gaj razvijajo nove bivalne modele za tretje življenjsko obdobje.

Manja Zupan, vodja projektov GH Holding: »Mnoge rešitve, ki jih povezujemo z gradnjo za starejše, so koristne za vse generacije in bi jih bilo smiselno prenesti v določeni meri tudi na klasične stanovanjske enote. Če bi se tako razmišljalo v preteklosti, bi bile danes tudi predelave starejših objektov bistveno bolj smiselne in racionalne.« FOTO: Jože Suhadolnik

Manja Zupan: Dom mora človeku omogočati življenje, ne pa ga omejevati. V vseh pogledih, v vseh življenjskih obdobjih. Staranje prebivalstva je zelo velik izziv z več vidikov. O staranju prebivalstva govorimo že dolgo, bistveno manj pa smo se ukvarjali z vprašanjem, kako bodo ljudje v tem življenjskem obdobju dejansko živeli. Seveda morajo biti alternative, ljudje smo različni, imamo različne potrebe, želje in zmožnosti.

Blaž Miklavčič: »Pomembno je, da nepremičnina omogoča kakovostno bivanje z minimalnimi stroški vzdrževanja.« FOTO: Jože Suhadolnik

Večina današnjih starejših živi v hišah in stanovanjih, ki so bili načrtovani za drugačne potrebe in drugačen način življenja. To so bile družinske hiše, ki so bile idealne za družino z otroki, pozneje pa lahko postanejo energetsko potratne, zahtevne za vzdrževanje in včasih tudi arhitekturno neprimerne za poznejša leta, pa ne gre le za stopnice ali druge fizične ovire. Za vzdrževanje takšne nepremičnine porabimo veliko časa, energije in denarja. Dom človeku ne bi smel jemati časa in sredstev za stvari, ki ga veselijo. Prepričana sem, da bomo morali v prihodnje več pozornosti nameniti ustvarjanju različnih bivalnih možnosti za različna življenjska obdobja. Ne zato, da bi se ljudje odpovedovali svojim domovom, ampak da bi imeli možnost izbrati okolje, ki jim v določenem obdobju življenja najbolj ustreza.

Bistvo kakovostnega bivanja je zelo preprosto – dom mora človeku služiti. Ne sme postati finančno ali fizično breme, ampak prijetno zatočišče, ki mu omogoča, da ostane čim dlje aktiven, samostojen in povezan z drugimi ljudmi.

Nekaj vzorčnih domov je že pripravljenih za oglede. FOTO: Jože Suhadolnik

Veliko ljudi si želi čim dlje ostati samostojnih. Kako lahko sodobna stanovanjska gradnja prispeva k temu, da posameznik tudi v poznejših letih ohrani neodvisnost in kakovost življenja?

Manja Zupan: Samostojnost ni samo fizična sposobnost. Samostojnost je tudi motivacija za življenje, zato je pomembno, da človek živi v okolju, ki ga spodbuja k aktivnosti. Dobro okolje človeku daje razlog, da gre na sprehod, da se druži, da skrbi za svoje zdravje in ostaja vpet v življenje. Tudi to je pomemben del samostojnosti. Sodobna stanovanjska gradnja lahko največ prispeva takrat, ko ne gradi samo stanovanj, ampak ustvarja okolje, ki človeku pomaga ostati čim dlje aktiven, samostojen in povezan z drugimi.

S to mislijo smo se lotili gradnje bivalnega naselja Srebrni gaj v Dolenjskih Toplicah, ki bo obsegalo 53 stanovanj, od garsonjer do trisobnih enot velikosti do 70 kvadratnih metrov, ter 28 hiš. Med njimi bo 22 dvojčkov in šest samostojnih hiš.

Zakaj so za novi dom izbrali Dolenjske Toplice?

Stanovanja v Srebrnem gaju so funkcionalna, dostopna in omogočajo prijetno bivanje, ki bo stanovalcem omogočalo čim več samostojnosti v vseh življenjskih obdobjih. FOTO: Jože Suhadolnik

V kateri fazi je trenutno projekt Srebrni gaj in kakšna je časovnica dokončanja?

Manja Zupan: Smo v zaključni fazi, konec poletja, v začetku septembra pričakujemo popolno končanje del in prve primopredaje enot. 

Zakaj ste za lokacijo izbrali prav Dolenjske Toplice in bližino termalnega okolja?

Manja Zupan: Morda se sliši preprosto, ampak vedno sem verjela, da kraj, ki ga ljudje izberejo za oddih, ne more biti slab kraj za življenje. Če ljudje nekam prihajajo zaradi zdravja, sprostitve, narave in kakovosti bivanja, potem je logično razmisliti tudi o njem kot o prostoru za dom. Dolenjske Toplice ponujajo zelo redko kombinacijo stvari, ki so za kakovostno življenje izjemno pomembne. Tukaj so terme in z njimi povezane zdravstvene, rehabilitacijske in druge podporne storitve, lepo naravno okolje, veliko možnosti za gibanje, mir, urejene sprehajalne poti in dolgoletna tradicija kraja. Izbira lokacije ni bila naključna. Podobno izkušnjo smo imeli že v Šmarjeških Toplicah, kjer smo ugotovili, da ljudje zelo cenijo okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog, aktivnost in dobro počutje. Poleg tega Dolenjske Toplice niso primer množičnega turizma, ohranjajo mir, preglednost in človeško merilo. To je po mojem zelo pomembna kakovost za vsakodnevno življenje.

Srebrni gaj gradite po uspešni izkušnji projekta Vitalis v Šmarjeških Toplicah. Kakšni so odzivi stanovalcev tam in kaj ste se iz tega projekta naučili?

Manja Zupan: Največ smo se naučili o ljudeh. Ugotovili smo, da kakovost življenja ni odvisna samo od stanovanja, ampak tudi od okolja in skupnosti. Veliko ljudem največ pomeni prav to, da niso sami, da ostanejo aktivni in da živijo v okolju, kjer se dobro počutijo. To je bila ena najpomembnejših lekcij, ki smo jih prenesli tudi v Srebrni gaj.

Manja Zupan: »Vedno bolj pomembni postajajo tudi lokacija, dostopnost storitev, možnosti za gibanje, kakovost zunanjih površin, naravna svetloba, racionalni tlorisi in nizki obratovalni stroški. Ljudje danes kupujejo veliko bolj premišljeno kot nekoč.« FOTO: Jože Suhadolnik

Kako ste na podlagi izkušenj iz Vitalisa nadgradili oziroma prilagodili zasnovo Srebrnega gaja?

Manja Zupan: Ena od pomembnih nadgradenj v Srebrnem gaju je prav večja raznolikost bivalnih možnosti. Pri Vitalisu smo videli, da ljudje tudi v poznejših življenjskih obdobjih ostajajo zelo različni. Nekateri se odlično počutijo v stanovanju, drugi si želijo več zasebnosti, svoj vhod, svojo teraso ali manjši vrt, drugi urejajo skupne zelene površine, zato smo se odločili, da poleg oskrbovanih stanovanj vključimo tudi racionalno zasnovane in energetsko učinkovite domove, ki omogočajo individualnost in zasebnost, hkrati pa ostajajo del skupnosti. Še bolj smo se osredotočili tudi na pomen skupnih zunanjih površin, gradnji manjšega parka in celotnega bivalnega okolja.

Arhitektura, ki spodbuja samostojnost in druženje

Manja Zupan: »Včasih smo gradili predvsem stanovanja in hiše. Danes se vedno bolj zavedamo, da moramo graditi tudi kakovostna bivalna okolja. Razlika je velika.« FOTO: Jože Suhadolnik

Katere prostorske in arhitekturne rešitve ste vključili, da bodo stanovanja in hiše uporabnikom služili tudi v poznejših letih?

Manja Zupan: Pri oskrbovanih stanovanjih smo seveda v celoti upoštevali Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Dvigala, dostopnost, primerna zasnova kopalnic in druge rešitve, ki omogočajo varno in samostojno bivanje, so zato pri takšnem projektu pravzaprav samoumevni in nujni. Da se bodo stanovalci v objektu dobro počutili, smo velik poudarek namenili ureditvi skupnih prostorov. V pritličju je večnamenski prostor s kuhinjo, dnevnim prostorom in manjšim kotičkom za fitnes, ki se nadaljuje na zunanjo ploščad, dodali smo dve veliki kolesarnici. Tudi hodniki niso zasnovani zgolj kot komunikacijske poti. So široki, svetli in prijetni za uporabo. Po posameznih etažah so umeščeni manjši kotički za pogovor in druženje, ki spodbujajo spontana srečanja med stanovalci. Veliko pozornosti smo namenili prostorom, kjer se lahko življenje odvija tudi zunaj lastnega doma, kar upamo, da bodo prepoznali tudi stanovalci in to uživali.

Pri zasnovi Srebrnega gaja so posebno pozornost namenili dostopnosti, energetski učinkovitosti in prostorom, ki spodbujajo druženje in povezanost med stanovalci. FOTO: Jože Suhadolnik

Večstanovanjski del je zasnovan skoraj hotelsko. Kako bo tak koncept vplival na vsakdanje življenje stanovalcev?

Manja Zupan: Ne gre za hotelski koncept v klasičnem pomenu besede. Gre za to, da želimo ljudem poleg kakovostnega stanovanja ponuditi tudi kakovostno vsakdanje življenje. To o hotelskem konceptu je komentar, ki smo ga pri ogledu objekta Vitalis velikokrat dobili. Res je, da ima večstanovanjski del nekatere elemente, ki jih ljudje morda povezujejo s hotelskim udobjem. Predvsem mislim na svetle in prostorne skupne površine, večnamenski prostor s kotičkom za fitnes, prijetne komunikacijske poti in neposredno povezavo z zunanjimi površinami. Vendar bistvena razlika je, da ne gre za hotel, ampak za dom. Naš cilj ni bil ustvariti občutka začasnega bivanja, ampak prijetno in kakovostno okolje za bivanje.

Kako pomembna je pri takšnih projektih kombinacija zasebnosti in možnosti druženja?

Manja Zupan: Pravzaprav mislim, da to ni pomembno samo pri takšnih projektih. Tako bi morale biti zasnovane vse kakovostne soseske. Ljudje potrebujemo svoj mir, svojo zasebnost in svoj dom, hkrati pa tudi možnost stikov, druženja in pripadnosti skupnosti. Včasih smo gradili predvsem stanovanja in hiše. Danes se vedno bolj zavedamo, da moramo graditi tudi kakovostna bivalna okolja. Razlika je velika.

Blaž Miklavčič: Osamljenost je eden največjih izzivov sodobne družbe. Zato smo veliko pozornosti namenili parku, skupnim površinam in celotnemu bivalnemu okolju. Vse to ljudi spodbuja k srečevanju, druženju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.

Kupci iščejo kakovost življenja, ne le nepremičnine

Notranji prostori imajo veliko naravne svetlobe, premišljene tlorise in so enostavni za vzdrževanje. FOTO: Jože Suhadolnik

Kdo so najpogostejši kupci v Srebrnem gaju? Gre predvsem za domačine, ljudi iz drugih delov Slovenije ali tudi Slovence, ki se vračajo iz tujine?

Manja Zupan: Projekt je še v zaključni fazi gradnje, zato bo končna struktura kupcev znana šele po zaključku prodaje. Že zdaj pa opažamo precej raznoliko skupino kupcev. Med njimi so tako ljudje iz lokalnega okolja kot tudi kupci iz drugih delov Slovenije. Kar jim je skupno, je predvsem iskanje kakovostnega bivalnega okolja, dobre lokacije in manj obremenjujočega načina bivanja. Zanimivo je tudi, da podobno kot pri Vitalisu nekateri kupci o nepremičnini ne razmišljajo zgolj skozi svoje trenutne potrebe. Del kupcev vidi takšno nepremičnino tudi kot dolgoročno življenjsko odločitev oziroma možnost za prihodnost. Nekateri jo začasno vidijo tudi kot prijeten oddih. Pri nekaterih kupcih smo opazili, da so prehod naredili postopoma. Najprej so nepremičnino uporabljali občasno, za oddih ali krajše pobege, pozneje pa so začeli tam preživljati vedno več časa. To nam je pokazalo, da ljudje pogosto potrebujejo čas, da novo okolje sprejmejo kot svoj dom.

Katere bivanjske standarde danes pričakujejo kupci v takšnih projektih? So njihove zahteve v primerjavi s preteklostjo višje?

Manja Zupan: Pričakovanja kupcev so danes zagotovo višja kot pred desetimi ali petnajstimi leti, vendar ne nujno v smislu večjih kvadratur ali prestiža. Kupci so postali bistveno bolj pozorni na kakovost bivanja kot celote. Zanimajo jih energijska učinkovitost, višina obratovalnih stroškov, funkcionalnost tlorisov, dostopnost, kakovost materialov, naravna osvetlitev, zunanje površine in seveda lokacija. Vedno bolj jih zanima tudi okolje, v katerem živijo, ne samo stanovanje ali hiša sama. Včasih smo nadstandard pogosto povezovali predvsem z velikostjo nepremičnine ali prestižnimi materiali. Danes pa nadstandard pomeni predvsem kakovost bivanja. Zlasti ko se dejansko vse, kar se prodaja na trgu, oglašuje kot nadstandard.

Naselje nastaja v neposredni bližini term, sprehajalnih poti in drugih storitev, ki podpirajo aktiven življenjski slog in kakovostno bivanje. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako ste v projektu sledili načelom trajnostne gradnje in energetske učinkovitosti?

Blaž Miklavčič: Čisto tehnično gledano seveda z zagotavljanjem energijsko učinkovitega ovoja stavbe, s sodobnimi ogrevalnimi sistemi, s kakovostno toplotno zaščito in zaščito proti udoru vlage, s kakovostnimi materiali in z optimiziranimi tlorisi. Posledično temu sledijo nizki obratovalni stroški. Ideja je uporabiti materiale, ki se razmeroma lepo starajo, ne potrebujejo večjega vzdrževanja in imajo dolgo življenjsko dobo. Pomembno je, da nepremičnina ni samo energetsko učinkovita, ampak da omogoča kakovostno bivanje z minimalnimi stroški vzdrževanja.

Nova priložnost tudi za Dolenjske Toplice

Kaj pridobijo Dolenjske Toplice in lokalna skupnost s takšnim projektom?

Blaž Miklavčič: Takšni projekti prinašajo koristi tako novim prebivalcem kot tudi lokalni skupnosti. Seveda projekt pomeni širitev in razvoj kraja, vendar se učinki ne ustavijo pri samih objektih. Vsak nov prebivalec pomeni tudi več potreb po različnih storitvah. To so lahko storitve s področja zdravstva, nege na domu, gostinstva, trgovine, vzdrževanja, prevozov in številnih drugih dejavnosti. Posredno to pomeni tudi nova delovna mesta in dodatne razvojne priložnosti za lokalno okolje. Ob tem je projekt prinesel tudi pomembne infrastrukturne izboljšave. Urejena je bila cesta z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo, urejen bo park s sprehajalno potjo in s tem nove javne površine.

Blaž Miklavčič: »Dober projekt pusti nekaj pozitivnega tudi kraju, v katerega je umeščen. Srebrni gaj smo zasnovali kot del lokalnega okolja in skupnosti.« FOTO: Jože Suhadolnik

Manja Zupan: Že danes, med samo gradnjo, opažamo, da se ljudje radi sprehajajo okoli Srebrnega gaja. To kaže, da lahko kakovostno urejen prostor pozitivno vpliva na širšo skupnost in ne samo na neposredne uporabnike projekta. Hkrati pa si seveda želimo tudi, da bi bili novi prebivalci v okolju lepo sprejeti. Takšni projekti so najuspešnejši takrat, ko postanejo naravni del kraja in lokalne skupnosti. Naš cilj nikoli ni bil ustvariti zaprtega naselja, ampak prijetno sosesko, ki bo živela skupaj z Dolenjskimi Toplicami in njihovimi prebivalci.

FOTO: Jože Suhadolnik

Ali v Sloveniji opažate spremembo razmišljanja o bivanju v tretjem življenjskem obdobju? So ljudje danes bolj pripravljeni razmišljati o selitvi v okolje, ki je prilagojeno njihovim prihodnjim potrebam?

Manja Zupan: Težko bi govorila v imenu celotne družbe, lahko pa govorim na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili pri podobnih projektih. Razmišljanje se postopoma spreminja, saj to ne gre čez noč. Slovenci smo še vedno zelo navezani na svoje domove in lastništvo nepremičnin, kar je povsem razumljivo. Mnoge hiše so rezultat dolgoletnega dela in ljudje so nanje tudi čustveno navezani. Opažamo pa, da vse bolj razmišljajo o kakovosti življenja in ne zgolj o velikosti nepremičnine. V Vitalisu smo videli, da so številni kupci naredili prav ta korak. Nekateri so se preselili iz večjih hiš, nekateri pa so nepremičnino najprej kupili kot prostor za oddih in šele kasneje začeli razmišljati o njej kot o svojem prihodnjem domu. To kaže, da ljudje o teh vprašanjih razmišljajo vedno bolj zgodaj in bolj premišljeno.

Ne verjamem, da bomo Slovenci kdaj povsem opustili navezanost na lastništvo. Mislim pa, da bomo vse bolj odprti za razmislek, kako naj nam dom v posameznem življenjskem obdobju najbolje služi. Ne gre za odpoved lastništvu, ampak za iskanje doma, ki človeku omogoča čim bolj kakovostno življenje. V našem primeru gre večinoma zgolj za spremembo lastništva nad drugo nepremičnino, ki ustreza trenutnemu stanju. Ljudje se ne selijo zato, ker bi želeli manj. Selijo se zato, ker želijo drugače, kar je zelo pomembna razlika.

Pri zasnovi notranjosti so se odločili za naravne materiale in umirjene barvne tone, ki ustvarjajo prijeten, domač občutek. FOTO: Jože Suhadolnik

Ali lahko tovrstni projekti postanejo del reševanja širših demografskih izzivov Slovenije?

Blaž Miklavčič: Da, lahko so del rešitve. Nikakor pa niso in ne smejo biti edina rešitev. Takšni projekti so lahko pomemben del reševanja demografskih izzivov, ne morejo pa jih rešiti sami po sebi. Staranje prebivalstva je kompleksen družbeni pojav, ki posega na področje zdravstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, trga dela in seveda tudi bivanja.

Bi lahko v prihodnosti v Sloveniji pričakovali več podobnih naselij, prilagojenih potrebam starajoče se družbe?

Blaž Miklavčič: Želel bi si, da Srebrni gaj ne ostane osamljen primer. Ne zato, ker bi morali vsi živeti enako, ampak zato, ker si ljudje zaslužimo več možnosti za različna življenjska obdobja širom po Sloveniji. Dom mora človeku služiti vse življenje. Ker se skozi življenje ljudje spreminjamo, se morajo razvijati tudi možnosti bivanja. Seveda, če in ko si posameznik to želi in potrebuje.

FOTO: GH Holding

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.