Slovenci živijo v akvariju

Ljudje ne smejo podlegati lepim podobam z družabnih omrežij, ampak morajo graditi funkcionalno, svetuje arhitektka Polona Senčar Otoničar: »Pomembno je, da ne sledimo kratkoročnim modernim trendom, ampak temu, da so prostori dolgoročno uporabni. Sicer se izkaže, da jih je treba sanirati, prenavljati, dokupovati. To ni trajnostno.« 

Z arhitektko Polono Senčar Otoničar iz biroja 4. hiša na desni, neodvisnim energetskim svetovalcem Ensvet Eko sklada dr. Ivanom Kendo in direktorjem podjetja Lunos Urošem Fonovičem smo se pogovarjali o trendih in izzivih s področja trajnostne gradnje in bivanja.

Z arhitektko Polono Senčar Otoničar iz biroja 4. hiša na desni, neodvisnim energetskim svetovalcem Ensvet Eko sklada dr. Ivanom Kendo in direktorjem podjetja Lunos Urošem Fonovičem smo se pogovarjali o trendih in izzivih s področja trajnostne gradnje in bivanja. FOTO: Marko Feist

Pogovor se začne z vprašanjem, kaj sogovornikom sploh pomeni pojem trajnostnega in zdravega doma, ter nadaljuje z živahno razpravo o tem, kako se njihova področja delovanja medsebojno dopolnjujejo ter nadgrajujejo.

Kako se bodo gibale cene nepremičnin?

Zanimalo nas je, kako se sedanja gradnja razlikuje od gradnje v preteklosti, kako dojemljivi smo Slovenci za novosti s področja trajnostne gradnje, kako je mogoče za majhen vložek korenito izboljšati tajnost in kakovost bivanja ter kateri trendi v gradnji so z vidika trajnosti najbolj problematični. Polona Senčar Otoničar pojasni, da je največja napaka pri načrtovanju gradnje preslikavanje trendov ter inspiracije s spleta in okolice. Po njenem mnenju je bolje izhajati iz svojih potreb in želja ter glede na to ustvariti trajnosten dom, ki nam bo kvalitetno služil še dolgo časa – brez sprememb, dozidav in popravkov. Beseda je nanesla tudi na zazelenitve, kako s pomočjo narave lahko pripomoremo k manjši porabi energije za ogrevanje in hlajenje.

Prepozne sanacije

Kaj pa je največja napaka pri sanaciji toplotnega ovoja stavb? Uroš Fonovič poudari, da ljudje med menjavo stavbnega pohištva in dodajanjem izolacije radi pozabijo na prezračevanje, kar povzroča plesen in s tem slabo bivalno okolje. Razmere se nato rešuje naknadno, kar ni smotrno in tudi ni estetsko. »Ljudje objekt sanirajo, vgradijo nova okna in naredijo lepo fasado. Čez dve leti ali še prej pa dobimo urgentne klice, ker se ukvarjajo s plesnijo. Če delamo sanacije objektov brez ustreznega prezračevanja, delamo akvarije,« opozarja sogovornik. Renovacije je zato bolje načrtovati celostno ter se pred začetkom posvetovati z neodvisnim energetskim svetovalcem mreže Ensvet.

Ivan Kenda opaža, da je o energetski sanaciji najtežje prepričati najstarejše lastnike, ki se za sanacijo odločajo šele, »ko že piha noter«. Po drugi strani mlajši vedo, kaj želijo, je dodal ter prebivalce povabil h koriščenju subvencij in ugodnih kreditov Eko sklada.

Sogovornike smo vprašali po znakih, s katerimi lahko prepoznamo, da kakovost zraka v prostoru ni dobra. Kenda poslušalce vabi, naj si kupijo vlagomer. Idealna vlaga je med 45 in 55 odstotki.

Uroš Fonovič pa izpostavi Lunosov projekt Slovenija zadihaj, v katerem omogočajo brezplačne meritve vlage, temperature, ogljikovega dioksida in vseh drugih parametrov. Sogovornike smo zaprosili za razlago, kaj sploh je prezračevalni sistem, čemu služi, kako deluje in kako se med seboj razlikujejo centralni in decentralni prezračevalni sistemi.

Dotaknili smo se še teme energetske revščine ter vprašali, kako se ljudje sami lotevajo reševanja tovrstnih težav in kakšno vlogo pri izboljševanju tega ima država prek Ekosklada in svetovanj Ensvet. Za konec pogovora smo sogovornike prosili, naj izpostavijo eno dejanje, s katerim lahko naredimo svoj dom še danes bolj trajnostno naravnan.