Med kriteriji kakovostne gradnje tudi zaščita pred hrupom in ohranjanje toplote

Ko govorimo o elementih kakovosti objektov, moramo najprej poznati bistvene zahteve, ki jih objekti morajo izpolnjevati. »Zgolj izpolnitev najnižjih zahtev, postavljenih v predpisu, standardu ali smernici, za stavbo ne pomeni nič drugega, kot da je najslabša, ki jo je še dovoljeno zgraditi.«

Tako opozarja pooblaščeni inženir Mitja Lenassi, predsednik sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Zaščita pred hrupom je v gradbenem zakonu navedena kot peta (od osmih) najpomembnejša zahteva, ki jo mora izpolnjevati vsak objekt, varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije pa je navedeno na šestem mestu. Pomeni, da morata biti ti dve zahtevi brezpogojno izpolnjeni, šele po preseganju najnižjih predpisanih vrednosti pa lahko začnemo govoriti kot dejavnikih, ki določata kakovost stavbe, je poudaril.

S prenovljeno evropsko direktivo o energetski učinkovitosti, ki je vnesla zahtevo po gradnji brezemisijskih stavb, ne štejejo več samo emisije, ki se sproščajo v življenjski dobi stavbe, ampak tudi tiste, ki so vgrajene v materialih. »Obratovalne emisije je mogoče zmanjšati v življenjskem ciklu stavbe z izboljšavami pri porabi energije, dodajanjem obnovljivih virov energije in nizkoogljičnimi električnimi omrežji, emisije uporabljenih gradbenih materialov pa so bile že sproščene pri njihovem nastanku,« je opozoril Lenassi.

Pomembna kakovostni material in vgradnja

»Razvoj materialov gre v smeri boljše izolativnosti,« pojasnjuje Miloš Kmetič, prokurist v podjetju Xella porobeton SI, kjer proizvajajo gradbeni material in ponujajo različne inovativne, trajnostne ter energetsko učinkovite gradbene rešitve. Za kakovostno toplotno zaščito stavb je najprej pomembna izbira materiala, kjer cena ni več največji jeziček na tehtnici. »Ljudje se vse bolj zavedajo obremenitev, ki jih povzročamo planetu, tako da posegajo po naravnih, mineralnih materialih, ki manj obremenjujejo okolje. Hkrati je pomembna namembnost objekta, saj v določene lahko vgrajujemo samo A1 negorljive materiale. Pri vseh izolacijah pa je pomembna kakovostna vgradnja in še prej načrtovanje,« je dejal.

Še posebej je pomembna pazljivost pri izbiri materialov in kakovost vgranje pri prenovah, ko se lotimo izolacije z notranje strani, saj se lahko pojavijo težave s kondenzacijo. »Pri nas priporočamo mineralno izolacijo, ki zaradi svojih lastnosti pri vgradnji z notranje strani ne potrebuje parne zapore in s tem pomaga uravnavati vlago v prostoru. Ker je temperaturno udobje v prostoru odvisno od temperature zraka in temperature obodnih sten, lahko z minimalno izolacijo na notranji strani dobimo velik učinek pri udobju bivanja.«

Večina ljudi se zaveda pomembnosti toplotne izoliranosti bivalnih delov v celoti – ne le zunanjega ovoja, tudi znotraj stavbe. »Se pa nemalokrat pozabi na detajle, ki kasneje lahko privedejo do težav s toplotnimi mostovi.« 

Akustika ni enako zvočna izolacija

Pooblaščena inženirka dr. Marjana Šijanec Zavrl pa izpostavlja pomen zvočne zaščite ter njenega vpliva na dojemanje kakovosti stavbe, ki se ga v stroki zavedajo: »Hrup iz prometa, soseske ali urbanega okolja pomembno vpliva na udobje bivanja, kakovost spanja, koncentracijo, duševno zdravje ter občutek zasebnosti in varnosti.« Strinja se, da uporabniki tega področja ne obravnavajo enakovredno drugim ključnim kriterijem kakovosti stavbe – predvsem energetski učinkovitosti.

Pri prenovah je vidik zaščite pred hrupom pogosto zanemarjen, čeprav lahko novi posegi v okviru energetske sanacije bistveno vplivajo tudi na zvočne lastnosti stavbe. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Toplotna izolativnost je močno vpeta v zakonodajo, energetske izkaznice, subvencijske politike in v širše družbeno zavedanje. Energetska učinkovitost je postala skoraj sinonim za kakovostno stavbo, saj je ničenergijska in brezemisijska gradnja pogoj za razogljičenje grajenega okolja. »Pri zvočni zaščiti pa je položaj drugačen. Uporabniki pomen zvočnega ugodja pogosto prepoznajo šele, ko se pojavijo težave, kot so hrup med stanovanji, udarni zvok, hrup strojnih naprav ali slaba zasebnost,« je dejala, posledica pa je, da se zvočno zaščito v številnih projektih še vedno obravnavajo bolj parcialno kot toplotno zaščito in energetsko učinkovitost.

V praksi še opaža, da se zavedanje naročnikov o pomenu akustičnega ugodja postopoma krepi, je pa omejeno predvsem na izpolnjevanje minimalnih zahtev glede zvočne izolacije med prostori in pred zunanjim hrupom. »Spregleda pa se širši pomen akustike, ki vključuje tudi kakovost zvočnega okolja znotraj prostora (npr. odmevnost in razumljivost govora) kot pomemben del bivalnega ugodja. Evropski okvir Level(s) kot merilo za kakovostno gradnjo, na katerem temeljijo tudi nastajajoči slovenski kazalniki trajnostne gradnje, akustiko opredeljuje kot pomemben vidik zdravja in ugodja ter poudarja njeno zgodnjo obravnavo v načrtovanju.

To pomeni, da akustična kakovost ni odvisna zgolj od debeline sten ali posameznih materialov, ampak od umestitve stavbe glede na vire hrupa, organizacije prostorov, orientacije, zasnove ovoja, izbire konstrukcijskih sistemov, načrtovanja prezračevalnih in HVAC-sistemov ter kakovosti izvedbe. »Idejne rešitve je treba prilagoditi lokaciji in izbirati visoko kakovostne materiale in sisteme v stavbi z vidika zaščite pred hrupom,« poudarja.

Izvedba v praksi

Novogranje višjega cenovnega segmenta pogosto vsebujejo kakovostne rešitve, v množični stanovanjski gradnji pa se še vedno pojavljajo težave zaradi pretankih medstanovanjskih konstrukcij, neustreznih stikov, akustičnih mostov in slabo načrtovanih instalacijskih prebojev. Pogosta težava je tudi hrup prezračevalnih in drugih tehničnih sistemov, ki postajajo zaradi vse bolj zrakotesnih stavb vedno pomembnejši dejavnik kakovosti bivanja, našteva Marjana Šijanec Zavrl.

Pri prenovah pa je vidik zaščite pred hrupom pogosto zanemarjen, čeprav lahko novi posegi v okviru energetske sanacije bistveno vplivajo tudi na zvočne lastnosti stavbe. Posledično lahko dobimo energijsko učinkovitejšo, vendar akustično manj kakovostno stavbo. »Kot vzrok za težavo velja izpostaviti prav odsotnost celostnega pristopa, saj se posamezni vidiki ugodja rešujejo ločeno, brez dovolj integriranega načrtovanja,« je še poudarila.

Akustična kakovost ni odvisna zgolj od debeline sten ali posameznih materialov, ampak od umestitve stavbe glede na vire hrupa, organizacije prostorov, orientacije, zasnove ovoja, izbire konstrukcijskih sistemov, načrtovanja prezračevalnih in HVAC-sistemov ter kakovosti izvedbe. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kmetič se strinja, da se družba in z njo vsi deležniki v projektih čedalje bolj zavedajo pomembnosti hrupa z vidika kakovosti bivalnega okolja, kar izhaja predvsem iz negativnih izkušenj starejših gradenj, kjer večstanovanjski objekti ne nudijo zvočne intime pred sosedi. »Še posebej je to zavedanje izrazito v večstanovanjskih objektih in javnih stavbah, za katere so stvari tudi urejene s pravilniki in podprte s tehnično smernico o zaščiti pred hrupom v stavbah«.

O razvoju materialov na tem področju pravi, da večja masa še vedno pomeni večjo zvočno izolativnost, izpostavil je tudi večslojne suhomontažne sisteme. »Uporabniki ne občutijo večjih razlik, pomembne pa so predvsem za načrtovalce in investitorje. Slednjim je pomembna debelina posameznih zidov, od česar je odvisna prodajna površina, načrtovalcem pa so poleg zvočne izolativnosti pomembne še druge lastnosti, kot na primer, ali je posamezne materiale mogoče uporabiti samo kot polnilo (predelno steno), ali jih je možno vgraditi v nosilno konstrukcijo.«

Izzivi v prezračevanju

Eden ključnih elementov kakovostne gradnje je urejen prezračevalni sistem, pa dodaja Sandra Ivanovič Maričič, vodja marketinga v podjetju Lunos Slovenija, kjer izdelujejo prezračevalne sisteme s toplotno rekuperacijo in brez nje. Njegova osnovna naloga je zagotavljanje stalnega dovoda svežega zraka ter odvajanje onesnaženega zraka iz notranjih prostorov.

»S tem neposredno vpliva na zdravje uporabnikov, saj zmanjšuje koncentracije ogljikovega dioksida, vlage, alergenov in drugih škodljivih snovi.« Pomembno vlogo ima po njenih besedah tudi pri zaščiti stavbe. »S pravilnim in stalnim prezračevanjem stavbo tudi aktivno vzdržujemo. Nadzorovana izmenjava zraka učinkovito odvaja vlago in preprečuje nastanek plesni in kondenzacije, zmanjšuje tveganje za degradacijo materialov ter ohranja funkcionalnost izolacijskih in zaključnih slojev. Na ta način prezračevalni sistem ne prispeva le k trenutnemu ugodju bivanja, temveč tudi k dolgoročni »kondiciji« objekta, kar pomeni manj potreb po sanacijah in nižje stroške vzdrževanja.

Energetska učinkovitost usmerja tudi razvoj prezračevanja

V energetsko učinkovitih stavbah pa sodobni prezračevalni sistemi z vračanjem toplote (rekuperacijo) omogočajo minimalne toplotne izgube, kar prispeva k nižjim stroškom ogrevanja in večjemu bivalnemu udobju.

Vgradnja prezračevalnega sistema FOTO: Milka Bizovičar/Delo

Zavedanje o pomenu prezračevanja se v zadnjih letih postopno povečuje, ugotavljajo v Lunosu, vendar še vedno ni na ravni, ki bi ustrezala njegovemu dejanskemu pomenu. V splošni javnosti je pogosto prepričanje, da je za kakovosten zrak dovolj občasno odpiranje oken, »kar pa v sodobnih, dobro zatesnjenih stavbah ne zagotavlja ustreznih pogojev bivanja. Prav zaradi vse večje zrakotesnosti objektov postaja načrtno prezračevanje nujno, ne pa dodatna možnost.« 

V gradbeni stroki je po njihovih izkušnjah pomen prezračevanja sicer dobro poznan, vendar je njegova dejanska implementacija pogosto odvisna od investitorja in prioritet projekta. »Pogosto ostaja prezračevanje v ozadju – kot tehnična dopolnitev – namesto da bi bilo obravnavano kot enakovreden element kakovosti, primerljiv z ogrevanjem, hlajenjem ali toplotno izolacijo. Tako se v praksi še vedno srečujemo s poddimenzioniranimi ali neustrezno zasnovanimi sistemi,« navaja Sandra Ivanovič Maričič.

Korak naprej opažajo pri tisith uporabnikih – teh je čedalje več –, ki se zanimajo za spremljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih. Različne meritve v stanovanjskih objektih namreč pogosto pokažejo povišane vrednosti CO₂ in vlage, predvsem v sodobnih, dobro zatesnjenih stavbah. 

Hibridni naravno-mehanski sistemi

Po besedah Mitje Lenassija se odnos do prezračevanja v Sloveniji odraža v zakonodaji s tega področja, ki določa, da se varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije dosežejo z naravnim prezračevanjem, z uporabo sistema mehanskega prezračevanja z učinkovitim vračanjem toplote zavrženega zraka in/ali hibridnega v primerih, ko v prostorih ni mogoče doseči predpisane kakovosti zraka. 

»Ker v varčevanje z energijo z naravnim prezračevanjem ob mrzlih ali zelo vročih dneh ne verjame nihče, razen pripravljavci zapisanega v zakonu, se ta v tem delu pogosto krši in mehansko prezračevanje vgrajuje tudi tam, kjer bi bilo mogoče kakovost zraka v prostorih brez težav doseči z odpiranjem oken ali izvedbo odprtin v zunanjem ovoju. Pooblaščenim inženirjem zapis v zakonu predstavlja oviro, ki bi jo moral zakonodajalec čim prej odpraviti, vendar se to ne zgodi,« opozarja. 

Po njegovih besedah ima v uveljavljenih pravilih stroke naravno prezračevanje tudi pomen nadomeščanja iztrošenega zraka z zunanjim. Pomeni tudi predhodno ohladitev ali sprotno hlajenje prostora, kadar temperatura zunanjega zraka to dopušča. »Če je projektantska skupina uspešna pri zagotavljanju naravnega ohlajanja prostora, je zelo velika verjetnost, da je s tem izpolnila tudi zahteve naravnega prezračevanja. Mešano oziroma hibridno prezračevanje predstavlja naravno prezračevanje v času, ko to dopuščajo zunanji zračni pogoji, medtem ko preostali čas uporablja mehanski prezračevalno-hladilni sistem.«