Visoka rast cen nepremičnin na Hrvaškem

Stanovanjske nepremičnine so se lani v Sloveniji podražile za 5,8 odstotka. A še mnogo višja je bila rast cen na Hrvaškem, kjer ima nepremičnine tudi veliko Slovencev. Cene teh so se lani v primerjavi z letom 2024 dvignile za 14,1 odstotka.

Skupna vrednost nepremičnin na Hrvaškem v lasti slovenskih gospodinjstev je konec leta 2024 znašala 2,2 milijarde evrov, kar je dobrih 300 milijonov evrov več kot leto prej. Vrednost premoženja se je leta 2024 povečala za 194 milijonov evrov zaradi uskladitve z rastjo cen in za 126 milijonov evrov zaradi novih nakupov nepremičnin, kažejo podatki Banke Slovenije. Vrednost nepremičnin na Hrvaškem, ki so v lasti Slovencev, se je tako lani še povečala, verjetno na vsaj 2,5 milijarde evrov. Novi stanovanjski objekti so se namreč lani podražili za 13,1 odstotka, medtem ko so bile cene rabljenih nepremičnin višje za 14,3 odstotka, kažejo podatki hrvaškega statističnega urada.

Na Jadranu so se cene lani povišale za 11,8 odstotka, v Zagrebu za 14,2 odstotka, na drugih območjih pa za 19,3 odstotka.

Hrvaška rast cen nepremičnin je tako krepko presegala evropsko povprečje. Te so se v zadnjem lanskem četrtletju v Uniji zvišale za 5,5 odstotka, v Sloveniji pa za 5,8 odstotka.

Aktivacija praznih stanovanj

Podobno kot v Sloveniji se tako tudi na Hrvaškem z iskanjem primernega doma največkrat spopadajo mladi.​ Zato je Agencija za pravni promet in posredovanje z nepremičninami zagnala program cenovno dostopnega najema za oddajo praznih stanovanj. Na poziv za najem se lahko prijavijo hrvaški državljani, ki vključno z ožjimi družinskimi člani nimajo v lasti ustrezne stanovanjske nepremičnine na Hrvaškem ali v tujini. V ponudbi je 385 nepremičnin po vsej državi, največ, 152, jih je v Zagrebu.

Pred tem so potekale prijave za lastnike stanovanj, ki so bila najmanj dve leti prazna. Lastniki so lahko izbirali, za koliko let želijo oddati nepremičnino – največ jih je izbralo najem za deset ali pet let, je poročala STA. Država bo najemodajalcem izplačevala tržno najemnino. Prejeli jo bodo v dveh obrokih: 60 odstotkov ob začetku najemnega razmerja in 40 odstotkov po preteku polovice najemnega razmerja. Najemniki bodo plačevali subvencionirano, dostopno ceno, ki ne bo smela presegati 30 odstotkov skupnih neto mesečnih prihodkov gospodinjstva, zmanjšanih za ocenjene stanovanjske stroške.

Nemčija: vrnitev v stare tirnice

Nižjo rast cen nepremičnin od povprečja EU ima Nemčija, ki je v preteklih letih doživela tudi padec cen. Po izrazitejšem padcu cen v središčih mest so tu lani znova rasle hitreje kot na obrobju. Podatki nakazujejo vrnitev k vzorcem iz obdobja 2006–2022, ko so se v fazah rasti prav osrednje lokacije nadpovprečno podražile, medtem ko so bile med nedavno korekcijo najbolj prizadete.

»V letu 2025 opazujemo obrat trenda,« pojasnjuje Jonas Zdrzalek z Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu.

Razmerje cen med središči in obrobjem se je po padcu na približno 1,25 leta 2024 zvišalo na 1,27, kar pomeni, da so stanovanja v mestnih jedrih v povprečju 27 odstotkov dražja. Razlike znotraj mest ostajajo velike: v Berlinu, denimo, kvadratni meter v središču stane več kot dvakrat toliko kot v cenovno najdostopnejšem delu mesta, medtem ko je rast cen v prestolnici letos izjemoma nekoliko hitrejša na obrobju kot v središču.