Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nepremičnine

Zelena naložba, ki brez zaščite lahko drago stane

Število sončnih elektrarn še naprej narašča, strokovnjaki opozarjajo na pomen kakovostne montaže, vzdrževanja in ustreznega zavarovanja.
Na sončnih elektrarnah je največ škod doslej povzročila toča. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na sončnih elektrarnah je največ škod doslej povzročila toča. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
9. 5. 2026 | 05:00
6:57

V Sloveniji je bilo konec aprila po podatkih Elesa priključenih 64.172 individualnih samopreskrbnih sončnih elektrarn, kar je 113 več kot konec marca, njihova skupna inštalirana moč je znašala 822 megavatov (MW). Skupaj je bilo sicer priključenih 70.378 elektrarn.

Intenzivni rasti nameščanja sončnih elektrarn tako na stanovanjskih kot na poslovnih objektih pa v zadnjih letih sledi tudi povpraševanje po njihovem zavarovanju. Vzrok so pogostejše in znatne škode, ki nastanejo zaradi vremenskih ekstremnih dogodkov, predvsem toče in vetroloma. Po izkušnjah Zavarovalnice Triglav se ob naravnih nesrečah izrazito poveča zanimanje za zavarovanja, čeprav se ljudje tveganj še vedno ne zavedajo dovolj – »ocenjujemo, da je približno tretjina stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji še vedno nezavarovanih«.

image_alt
Za 111 stanovanj so imeli več kot 2100 interesentov

In kakšno je pravo zavarovanje za sončno elektrarno, da bi se njihovi lastniki izognili finančnim tveganjem? Kot pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, je pri njih zavarovanje sončne elektrarne mogoče skleniti kot razširjeno zavarovanje doma, namenjeno fizičnim osebam, ali kot samostojno zavarovanje, namenjeno poslovnim subjektom. »Sončno elektrarno se zavaruje kot celoto, v sklopu zavarovanj pa so (lahko) zavarovani tudi hranilniki električne energije. Zavarovanji običajno krijeta škodo zaradi požarnih nevarnosti (požara, toče, viharja …), strojeloma, obratovalnega zastoja ter odgovornosti iz posesti in uporabe elektrarne. Z zavarovanjem praviloma niso krita tveganja, ki izhajajo iz napak v projektiranju, nestrokovne montaže ali pomanjkljivega vzdrževanja, zato je za zmanjšanje finančnih tveganj ključno, da je elektrarna strokovno vgrajena, redno pregledovana in ustrezno vzdrževana.«

Pomembno obvladovanje tveganj

Ker je tudi v Sloveniji vse več neurij, toče, vetrolomov itd., se postavlja vprašanje, kako ranljive so sončne elektrarne. V zavarovalnici poudarjajo, da je z naraščanjem števila sončnih elektrarn vse pomembnejše obvladovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, med katerimi so tudi ekstremni vremenski pojavi. »Med letoma 2016 in 2025 je toča številčno povzročila 20 odstotkov škod na sončnih elektrarnah, ki pa vrednostno dosegajo 60 odstotkov vseh izplačil. Vsaka druga škoda je bila posledica strojeloma, vrednostno pa so te dosegle 20 odstotkov vseh izplačil škod Zavarovalnice Triglav na sončnih elektrarnah. Če gledamo le leto 2024, je bilo kar dve tretjini vseh izplačil škod na sončnih elektrarnah zaradi toče.«

Pri tem kot najpogostejše poškodbe navajajo razbitje ali poškodbe modulov zaradi toče; poškodbe nosilnih konstrukcij zaradi močnega vetra; električne okvare zaradi udara strele ali pregrevanja razsmernikov; povečano tveganje za požar, zlasti ob poškodovanih modulih, oksidiranih spojih in napakah na baterijskih hranilnikih, ter tehnične okvare.

Pomen rednega vzdrževanja

Poleg rednega vzdrževanja sta pomembni kakovost modulov in drugih elementov sončne elektrarne ter strokovna montaža. Priporočata se tudi redno spremljanje delovanja sončne elektrarne in sprotno odpravljanje nepravilnosti, kar je največji preventivni ukrep, s katerim lahko preprečimo nastanek škod, zlasti večjih. Priporočljivi so še redni vizualni in tehnični ter termografski pregledi.

Nik Rus, mag. inž. teh. var. z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). FOTO: arhiv ZAG
Nik Rus, mag. inž. teh. var. z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). FOTO: arhiv ZAG
In kaj kažejo številke? V Sloveniji se za sončne elektrarne trenutno gibljejo od 35 do 39 požarov na gigavat nameščenih kapacitet na leto, upoštevajoč podatke za leti 2023 in 2024, pojasni Nik Rus, mag. inž. teh. var. z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), in dodal, da so te številke lani tudi objavili v članku v Journal of Physics: Conference Series. »V njem primerjamo novejše podatke za Italijo in Slovenijo, pri čemer se izkaže, da se metodologija poročanja o požarih med državama razlikuje. Slovenija ima strožjo, zato višje številke v primerjavi z Italijo (tu imajo od devet do 13 požarov na gigavat nameščenih kapacitet) še ne pomenijo, da obstaja tudi razlika v stopnji požarne varnosti sončnih elektrarn. Podatki za Slovenijo so bili pridobljeni od Uprave RS za zaščito in reševanje, ki v sistemu Spin zbira dogodke, na katere so se morali odzvati gasilci, in v primeru vključenosti sončne elektrarne dogodek tudi ustrezno označi. Podatke o kapacitetah nameščenih sončnih elektrarn smo pridobili s PV portala, ki ga upravlja Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.«

In kot še pojasnjuje Nik Rus, ne kaže pričakovati nominalnega povečanja števila požarov v prihodnjih letih, bo pa absolutna številka požarov, povezanih s sončnimi elektrarnami, verjetno sledila rasti števila nameščenih sončnih elektrarn. Število požarov je odvisno tudi od kakovosti namestitve in rednega vzdrževanja, sklene.

Poskusi in testiranja

Demonstracijski poskus v Požarnem laboratoriju ZAG v Logatcu. FOTO: arhiv ZAG
Demonstracijski poskus v Požarnem laboratoriju ZAG v Logatcu. FOTO: arhiv ZAG

V Požarnem laboratoriju ZAG v Logatcu  izjavjajo tudi poskuse, s katerimi želijo bolje razumeti vzroke in mehanizme, ki povzročajo določeno obnašanje požara in materialov, vključenih vanj. »Za sončne elektrarne se je že pokazalo, da posamezne komponente v izolaciji niso problematične. Sončni moduli na primer vsebujejo le manjši delež gorljivih materialov. Vendar pa v kombinaciji z gorljivo strešno membrano, ki se uporablja predvsem na ravnih strehah, sistemski vplivi interakcij med sončno elektrarno in streho prevladajo ter omogočijo požaru, da se v tem kontekstu širi dlje in hitreje kot v primeru, če sončne elektrarne na strehi stavbe ne bi bilo,« pojasnjuje Nik Rus iz ZAG.

Na področju baterij in akumulatorjev pa se, kot dodaja sogovornik, z raziskavami osredotočajo predvsem na čas pred vžigom in korake, ki privedejo do njega. Tako je bil demonstracijski poskus opravljen tudi na litijevem akumulatorju, ki je bil izpostavljen obremenitvi kratkega stika, s čimer se je sprožil toplotni pobeg. »Spremljala se je temperatura akumulatorja, da se je lahko ocenilo, pri kateri temperaturi se je toplotni pobeg pri dotičnem akumulatorju začel. Pogosti vzroki so lahko še napake v procesu proizvodnje ali hujše poškodbe od zunaj.«

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine