
Naročite se
|Prijavite se
V najnovejši epizodi podkasta Supermoč je gost Zoran Đukić, lastnik in direktor Stoja Trade. Iz nekdanjega akviziterja v hiši Delo je zrasel v človeka, ki je klasično agencijo preoblikoval v Diplomatic Real Estate Services – nišo, utemeljeno na delu za diplomatski korpus, lastni umetniški zbirki in stranskih projektih, kot sta RE:TV in luksuzni tiskani katalog. Brez velikih kretenj, z jasno tezo: nepremičnine so več kot kvadrati, so zgodba o zaupanju in okusu.
V pogovoru razpleta gibanje cen v Ljubljani, razumevanje kulture bivanja in načelo, ki stoji za poslom: ljudje so največji kapital. Številke so trde, pristop je mehak; disciplina prodaje se sreča z umetnostjo prostora.

Zoran Đukić je prvo nepremičninsko izkušnjo dobil z nakupom in prodajo garaže – trenutek, ko je, kot pravi, »začutil strast do posla, ki zahteva posebno nrav in posebne sposobnosti«. Prodajo nepremičnin pogosto opiše kot umetnost, zato ne preseneča, da je iz zgodnjih lekcij hitro zgradil lastno nišo: delo z diplomatskim korpusom in korporativnimi strankami. »Že od osamosvojitve smo postavljali ambasade – od Rožne doline naprej. Ko ti zaupajo diplomati, ti zaupajo tudi drugi,« pravi o konceptu Diplomatic Real Estate Services, s katerim je Stoja Trade stopila onkraj okvirov klasične agencije.

Na dan, ko sva snemala podkast, so mediji poročali o 7000 evrih za kvadratni meter v Ljubljani. Na vprašanje o nadaljnji rasti je Đukić neposreden: »Statistike govorijo svoje. To niso lažne novice – vse se proda, ponudbe pa ni.« Tudi primerjave s sosedstvom po njegovem mnenju potrjujejo trend: »Na Hrvaškem so cene zelo visoke, v Beogradu segajo do 10.000 evrov za kvadrat, Trst je v nekaj letih podvojil nivo. Večina projektov po svetu gre gor; izjem je malo, smer je jasna.«
Pojasnilo: podatek o 7000 evrih za m2 se je nanašal na novogradnje in najbolj iskane lokacije v prestolnici. Na gibanje cen vplivajo omejena ponudba, stroški gradnje, obrestne mere in dohodkovna vzdržnost kupcev. Ob tem se po posameznih četrtih razlikujeta tempo prodaje in razpon cen, delež novogradenj pa pomembno dviguje povprečje.
Če je nepremičnina ultimativen luksuz, Đukić ostaja starokopiten: »Vedno svetujem nakup, če je mogoče. Lastništvo je svoboda – to se je pokazalo med kovidom. Če znaš denar bolje oplemenititi drugje, ima tudi najem smisel. A Slovenci smo rojeni z opeko v želodcu – hočemo svoj kotiček miru.«

Đukić, gost podkasta Supermoč, razume dom širše od kvadrature in lokacije. »Dom je zavetje, kjer maske padejo,« pravi. »Zanimajo me energije v prostoru – tudi feng šuj. Tujci to zelo poznajo, pogosto pridejo z mojstri. Svetujem vsaj osnove, da prostor 'diha'.«
Naravna nadgradnja takšnega pogleda je umetnost – del kulture bivanja in hkrati tudi naložba. Z zbirko Stoja Art Collection se osredotoča na priznane avtorje: »Ne kupujem 'emerging', kupujem 'established'. Umetnost dvigne občutek prostora in ima sekundarni trg. Če nimaš umetnosti v življenju, niti ne veš, kaj pogrešaš.«
Na svoji karierni poti je Zoran Đukić spoznal, da so središče njegovega poslovnega modela ljudje. »Ljudje so kapital. Z istimi sodelavci delam 30 let. Zaposlujem pametnejše od sebe – jaz barko usmerjam, oni pa peljejo hitreje,« pravi. V Stoji so sodelavce vključili tudi v lastniško strukturo. »To ni bolečina, to je veselje. Nagrajujemo pripadnost in gradimo močne stebre – ko zgradiš človeka, zgradiš podjetje.«
Kultura v podjetju je po njegovih besedah odprta in praktična. »Sem na voljo vsem. Moj telefon imajo vsi. Imamo kuhinjo, pečemo rogljičke, ustvarjamo hub. Nismo franšiza – če rečemo, da danes plešemo, potem zares končamo delo in zaplešemo,« se nasmehne in prikima svojemu nekdanjemu vzdevku »Travolta«.

Ob nepremičninah je Stoja razvila tudi vsebinske projekte. RE:TV (Real Estate TV) nastaja iz »ljubezni do marketinga in zgodb«, DCS – Diplomatic Corporate Services – pa diplomatskim strankam ponuja »od zobozdravnika do restavracije«, skratka vse informacije, ki jih v praksi potrebujejo ob preselitvi.
Đukić ostaja zavezan tudi tiskani besedi. »Digitalizacija je nujna, a posel brez otipa izgublja dušo. Naš luksuzni katalog je vizitka in zgodovina – s slepim in zlatim tiskom, poslan strankam, ambasadam in direktorjem. Čez leta pokaže tudi razvoj cen in našega dela.«
V podkastu lastnik in direktor nepremičninske agencije Stoja Trade razkrije poleg svojega zanimanja do umetnosti in galerijskega dela tudi svojo strast. »Salsa, malo bachata, kizomba. Ples je moja strast. Včasih sem plesal tudi več ur dnevno. Imel sem zasebne plesne ure, včasih trikrat na dan. Ples je psihomotorika, glasba, družba – odličen antistres. Potihem si želim, da bi spet imel čas za ples,« prizna.
Na osebni ravni ostaja zvest Ljubljani, a ga vleče k morju. »Ljubljana je moja baza. Zelo ljubim slovensko obalo – vidim se ob morju,« pravi. Kaj pa svet, Dubaj, New York, London? »Svet je šov, Slovenija pa mir. Ko želiš mir, vidiš, kako dragocena je baza.« Poslovno ostaja pragmatičen: »Ne širim se zaradi širjenja. Držim se niše, ki jo poznam, in dejavnosti tik ob jedru.«
Zgodba Zorana Đukića je kombinacija discipline, strasti, občutka za ljudi in estetike prostora. Različnosti dejavnosti navkljub, od uličnih lekcij akviziterstva do diplomatskih naslovov, od feng šuja do zbirateljstva, je Đukić vselej ostal zvest rdeči niti, ki jo je v podkastu Supermoč povzel takole: »Posel ni cilj. Posel je sredstvo za udobno, lepo življenje in za rast ljudi okrog mene.«
Naročnik oglasne vsebine je Stoja Trade