Čisti zrak prvič del koncepta energetske učinkovitosti

Prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki naj bi jo države v svoj pravni red prenesle do konca maja letos, v koncept prvič neposredno vključuje tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih. Med merili energetske učinkovitosti predvideva nadzor nad kakovostjo zraka v nestanovanjskih stavbah, zagotavljanje ustrezne izmenjave zraka ter uporabo pametnih sistemov za delovanje v skladu s potrebami v prostoru.

Meritve bodo jasen alarm kakovosti zraka v zaprtih prostorih

V iniciativi Healthy Homes Ireland so ob prevzemu irskega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta poudarili, da je to priložnost, da Irska postane zgled drugim državam pri vzpostavljanju bolj zdravih, toplejših in energetsko učinkovitejših domov. Direktivo so označili tudi kot priložnost javnega zdravja.

Je pa tudi priložnost za delovna okolja, saj študije kažejo na povezave med slabšo kakovostjo zraka v prostorih in bolniškimi odsotnostmi, delovno učinkovitostjo zaposlenih, še posebno pri miselno napornejših nalogah in tudi kakovostjo opravljenega dela. V slabše prezračenih delovnih prostorih se tudi poveča tveganje za kratkotrajne bolniške odsotnosti. Vsega tega se vse bolj zavedajo tudi v podjetjih, očitno spremembo na tem področju je prinesla pandemija.

»Vse več organizacij razume, da je kakovosten zrak sestavni del upravljanja sodobnih delovnih okolij. V ospredje prihajajo meritve kakovosti zraka in sistemi, ki prezračevanje prilagajajo dejanski zasedenosti prostorov,« pojasnjuje Sandra Ivanovič Maričič, vodja marketinga v Lunosu Slovenija, kjer izdelujejo prezračevalne sisteme z rekuperacijo toplote in brez nje.

Poznajo obveznost, manj razumejo prednosti

Kakšen zrak dihajo zaposleni v Sloveniji? To je odvisno predvsem od namembnosti prostora, števila ljudi, ki ga uporabljajo, od načina prezračevanja ter vzdrževanja prezračevalnih sistemov, pravi. »V sodobnih pisarnah se najpogosteje srečujemo s previsokimi koncentracijami CO₂ zaradi nezadostnega dovoda svežega zraka, medtem ko so v proizvodnih okoljih pogostejši izzivi prašni delci, hlapne organske spojine (VOC), toplota, vlaga ali specifični industrijski onesnaževalci,« pravi.

Na kakovost zraka bi morali biti še posebej pozorni v proizvodnih podjetjih, laboratorijih, logističnih centrih, v obratih živilske industrije ter povsod tam, kjer je več zaposlenih. V pisarnah je največji izziv zagotavljanje zadostnega prezračevanja v prostorih, ki so zelo zasedeni, na primer v sejnih sobah in odprtih pisarnah.

Delodajalci morajo zaposlenim zagotavljati varno in zdravo delovno okolje, kamor sodi tudi ustrezna kakovost zraka. Gradbeni predpisi določajo minimalne zahteve o prezračevanju, stroka pa priporoča spremljanje ključnih parametrov, kot so koncentracija CO₂, relativna vlaga, temperatura ter po potrebi tudi prašni delci in hlapne organske spojine, povzemajo v Lunosu.

Glavobole lahko poslabša tudi slab zrak

V praksi pa zaznavajo, da številna podjetja predpise poznajo predvsem z vidika obveznosti, manj pa razumejo njihov namen in vpliv na počutje zaposlenih. »Smiselna bi bila večja standardizacija spremljanja kakovosti zraka v poslovnih stavbah ter več spodbud za energetsko učinkovite prezračevalne sisteme z vračanjem toplote,« ocenjujejo.

Investicijo spodbudijo zaposleni

Praksa kaže, da se podjetja za urejanje kakovosti zraka najpogosteje odločajo na podlagi pritožb zaposlenih zaradi zatohlosti, previsokih temperatur, utrujenosti in slabše koncentracije. Pogosto ugotovijo tudi, da zgolj odpiranje oken ne zagotavlja več ustrezne kakovosti zraka.

»Ob prvih pregledih običajno ugotovimo pomanjkanje organiziranega dovoda svežega zraka, neustrezno izmenjavo zraka v sejnih sobah, zamašene filtre, nepravilno nastavitev sistemov,« pojasnjuje Sandra Ivanovič Maričič. Dodaja, da klimatske naprave ne zagotavljajo izmenjave zraka, ampak uravnavajo njegovo temperaturo. »Če prostora ne prezračujemo, ostajajo koncentracije CO₂, vlage in drugih onesnaževal visoke ne glede na to, kako prijetna je temperatura.«

Kaj je pomembno pri investiciji

Prvi korak naj bo objektivna ocena dejanskega stanja. Priporočljivo je izvesti meritve kakovosti zraka in pregled načina prezračevanja. Šele na podlagi podatkov je mogoče določiti ustrezne rešitve, na vprašanje odgovarja sogovornica. Najpomembneje je, da podjetje ne išče univerzalne rešitve, ampak sistem, ki je prilagojen značilnostim objekta, dejavnosti in številu uporabnikov.

»Dobro načrtovana prenova lahko bistveno izboljša kakovost zraka brez večjih gradbenih posegov in ob hkratnem zmanjšanju energetske porabe,« pojasnjuje in dodaja, da podjetju prav prenove starejših poslovnih stavb in tovarn zdaj prinašajo največ posla. Sodobne tehnologije omogočajo izvedbo tudi tam, kjer ni prostora za obsežne kanalske razvode.

Trend so pametni prezračevalni sistemi, ki delujejo glede na dejansko uporabo prostorov. S senzorji CO₂, vlage in temperature samodejno prilagajajo količino svežega zraka, kar po besedah Sandre Ivanovič Maričič izboljšuje bivalno ugodje in hkrati zmanjšuje porabo energije.

Vse pomembnejši postajajo decentralizirani sistemi za prenovo objektov, kakovostna filtracija zunanjega zraka ter digitalno spremljanje delovanja naprav. Investitorji vse bolj povezujejo prezračevanje z energetsko učinkovitostjo in trajnostnimi cilji podjetja.