Do želene kariere ne vodi samo ena pot

Mladi so oddali prijave za vpis na srednje šole. Trendi o želenih smereh izobraževanja, ki veljajo že najmanj zadnjih pet let, se nadaljujejo. Zanimanje za srednje poklicno in srednje tehniško izobraževanje je stabilno, ponekod se tudi povečuje, pravijo v Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI), v katerem so s tem zadovoljni. Vendar: odstotek tistih, ki se po končani srednji šoli vključijo na trg dela, se zmanjšuje.

Tretjina mladih se vpiše na gimnazije, dve tretjini pa v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Za stopnjo nižjega poklicnega izobraževanja se zdaj odloča okvirno tri odstotke mladih (letos približno 900 prijav), je pojasnila Helena Žnidarič, vodja središča za razvoj poklicnega izobraževanja v CPI.

Za triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja se v zadnjih letih odloča približno enak odstotek generacije. Na 6700 razpisanih mest se je po zadnjih podatkih iz aplikacije ministrstva za šolstvo in izobraževanje prijavilo 5100 mladih, prosta mesta so ostala na skoraj vseh programih.

Podatki pa kažejo, da se je na več kot sto mest za poklic cvetličarja prijavilo skupaj samo 30 kandidatov, dva v celotni Sloveniji sta se prijavila za pridobitev izobrazbe kleparja-krovca in trije za dimnikarja, na vseh ali v večini šol so ostala nezapolnjena številna vpisna mesta tudi na skoraj vseh preostalih programih, razenza električarja, kjer so mesta z izjemo dveh šol v celoti zapolnjena, precej več kot prostih mest je zanimanja za poklic frizerja.

Trije mladi iz letošnje generacije devetošolcev bi postali dimnikarji. FOTO: Leon Vidic/Delo

Povečuje pa se zanimanje za programe srednjega strokovnega izobraževanja. Na te programe se v prihodnjem šolskem letu po zadnjih podatkih aplikacije ministrstva prijavilo 9800 bodočih dijakov, s čimer je nezasedenih ostalo več sto mest. Na programe zdravstvene nege je bilo na večino šol oddanih več prijavnic, kot je prostih mest, podobno velja tudi za predšolsko vzgojo in programa kozmetičnega tehnika in elektrotehnika.

Nezasedenih je ostalo skupaj več kot 170 od okvirno 900 razpisanih mest za program računalniškega tehnika, tretjina od razpisanih 220 mest za kmetijsko-podjetniškega tehnika, 200 od prostih 600 mest za program gastronomije in turizma, na večini šol je bilo tudi manj prijav od predvidenega vpisa za programe strojnega, logističnega in lesarskega tehnika.

Šole v večjih središčih, zlasti Ljubljani, zelo polne

Čeprav je vpis v srednje strokovno izobraževanje stabilen oziroma se malo povečuje, se zmanjšuje odstotek tistih, ki se po srednji šoli zaposlijo. Razlog je, da jih vse več nadaljuje izobraževanje, marsikdo med njimi tudi za kateri drug poklic, nekateri pa se že po srednji šoli odločijo za delo na drugem področju, ugotavlja Helena Žnidarič.

Za delo s tehnologijami več zanimanja

Po njenih besedah je danes veliko poklicev, v katerih so digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija delovnih procesov močno prisotne, na primer v proizvodnji, logistiki, strojništvu, elektrotehniki, mehatroniki, računalništvu in administrativnih storitvah. Prav ti poklici in področja pogosto tudi bolj zanimajo mlade.

Še vedno pa je veliko poklicev, v katerih so in bodo tudi v prihodnje ključne predvsem ročne spretnosti posameznika ter osebni stik in odnos do ljudi oziroma strank, denimo v gostinstvu, frizerstvu, kozmetiki, zdravstvu, socialni oskrbi ter obrtnih poklicih, kot so mizar, vodovodar, električar ali pek. Predvsem na ravni srednjega poklicnega izobraževanja na teh področjih ni dovolj interesa mladih za izobraževanje, kar kažejo tudi zgoraj predstavljeni podatki in se kaže z deficitarnostjo kadra na trgu dela.

Na spremembe v družbi in gospodarstvu se mora ustrezno odzvati tudi izobraževalni sistem. »Končujemo projekt modernizacije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki ga podpira tudi evropska komisija, aktivnosti v Sloveniji se sofinancirajo iz sredstev v programu NextGeneration EU ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Veliko pozornost smo pri tem namenili uvajanju sistematične digitalne kompetentnosti, torej temu, da bodo mladi sposobni uporabljati digitalna orodja ustrezno, premišljeno in kritično, ter ozaveščenosti na področju trajnostnosti.

V sodobnem izobraževanju poudarek kompetencam

V programe umeščamo tudi druge prečne kompetence, ki podpirajo poklicne kompetence z namenom, da se bo posameznik zmožen čim hitreje prilagajati spremembam, da bo znal komunicirati in tudi v vsakem poklicu uporabljati digitalna orodja,« je pojasnila. Pri izvajanju programov imajo šole skozi del programa, ki ni določen na nacionalni ravni in ga pripravijo same v sodelovanju z delodajalci v svojem okolju, možnosti prilagajanja in hitrega odzivanja na aktualno dogajanje in potrebe na trgu dela.

Novost: poklicna matura s petimi predmeti

Pogosto izbira srednješolskega programa temelji tudi na možnostih, ki jih ta zagotavlja za nadaljnji študij. Opravljanje že uveljavljene poklicne mature s štirimi predmeti dijakom omogoča vpis na višje ali visoko strokovno izobraževanje, lanska novela zakona o maturi pa je prinesla določene spremembe za tiste (prvič predvideno v šolskem letu 2030/31), ki se po končani srednji šoli želijo vpisati na izbrane univerzitetne študijske programe.

Dijaki programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe se na univerzitetni študij ne bodo več mogli vpisati z opravljeno poklicno maturo s štirimi predmeti in dodatnim petim predmetom na gimnazijski ravni, ampak bodo morali opraviti poklicno maturo s petimi predmeti. To pomeni poleg strokovnega dela (dva izpita) še iz treh temeljnih predmetov splošne mature (slovenščina, matematika in tuji jezik) na enaki ravni kot gimnazijci.

Zanimanje za poklicno in strokovno izobraževanje se povečuje, a vsi ne gredo v poklic. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Pomembno je, da bodo imeli dijaki, ki bodo izbrali petpredmetno poklicno maturo, možnost pridobiti enakovreden standard znanja za te tri predmete in s tem temelj za uspešen študij. Pričakujemo, da bo do konca maja znana tudi rešitev za to. Bo pa ne glede na izbrano obliko poklicne mature dijakom zagotovljen enak standard strokovnega usposabljanja, kajti pri tem, da bodo imeli možnost univerzitetnega študija, je prvenstveno treba zagotoviti, da bodo dijaki poklicnega in strokovnega izobraževanja usposobljeni za trg dela,« je zatrdila Helena Žnidarič.

Prehodnost sistema in rezerve

Poudarila je, da imamo v Sloveniji zelo odprt sistem izobraževanja, ki omogoča prehajanje med različnimi ravnmi in podsistemi izobraževanja.

Pomembno je, da mladi pred odločitvijo za vpis v srednjo šolo, še bolj pa to velja za dijake, ki končujejo srednješolske programe, raziščejo vse možnosti izobraževalne in karierne poti, ki so jim na voljo na poklicnem področju, ki jih zanima. Na tem področju vidi še nekaj rezerv v šolskem kariernem svetovanju, ki je lahko odlična podpora pri zagotavljanju celovitih informacij, in tudi v tesnejšem sodelovanju z gospodarstvom, kar so pokazale tudi izkušnje iz omenjenega evropskega projekta.

Po zaključenem nižjem poklicnem izobraževanju lahko vsakdo nadaljuje šolanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Z nadgradnjo v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja lahko dosežejo raven strokovne izobrazbe. S poklicno maturo lahko nadaljujejo študij na višjih ali visokih šolah, skladno s prej opisanim pa imajo tudi možnost vpisa na univerzitetne programe.

Po končani poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu se posameznik lahko zaposli in pozneje opravlja, na primer, mojstrski izpit, s katerim prav tako doseže raven srednje strokovne izobrazbe. Če dijak med šolanjem ugotovi, da ga bolj zanima kateri drug poklic, se lahko prekvalificira v drug izobraževalni program, pri čemer mu na novi šoli priznajo že opravljene obveznosti, ki se ujemajo.