Globalna tekma za talente se vse bolj zaostruje

Mednarodna mobilnost visoko usposobljenih strokovnjakov se je lani močno zmanjšala. Se pa kljub temu zaostruje konkurenca za tiste, ki se še odločajo za selitev – zlasti za strokovnjake s področja umetne inteligence.

To med drugim kaže nedavna raziskava družbe Boston Consulting Group (BCG) BCG Top Talent Tracker Q2 2026. Ta temelji na analizi podatkov o mobilnosti 221 milijonov visoko usposobljenih strokovnjakov v realnem času, med katere sodijo posamezniki z najmanj univerzitetno izobrazbo prve stopnje. Raziskava zajema več kot 200 destinacij in podatke do konca leta 2025.

Prvič pa vključuje tudi novo kategorijo, in sicer raziskovalne talente, kamor sodijo posamezniki z znanstvenim doktoratom (PhD). Kot navajajo, so ti najbolj izobražen del mobilne delovne sile in pomemben kazalnik, ki kaže, v katerih državah se bosta v prihodnje najbolj koncentrirala znanstvena odličnost ter inovacijski potencial.

Skoraj 12 odstotkov manj selitev

Število čezmejnih selitev je upadlo s 3,7 milijona na 3,3 milijona, kar pomeni 11,6-odstotni padec oziroma približno 430.000 selitev manj kot leto prej. »Upad je bil najizrazitejši pri specialistih: pri STEM-kadrih je znašal 13 odstotkov, pri strokovnjakih za umetno inteligenco 12 odstotkov in pri raziskovalcih 19 odstotkov. Kljub splošnemu zmanjšanju mobilnosti se konkurenca za tiste, ki se še odločajo za selitev, zlasti za strokovnjake s področja umetne inteligence, zaostruje,« navajajo v raziskavi.

»Številke skrivajo še pomembnejši trend, ki se dogaja v ozadju,« je povedal Johann Harnoss, partner in pridruženi direktor pri BCG ter soavtor raziskave. »ZDA kljub zaostreni priseljenski politiki še naprej krepijo svoj položaj pri privabljanju visoko usposobljenih strokovnjakov, STEM-kadrov in raziskovalcev. Pri talentih s področja umetne inteligence pa tega trenda ni opaziti. Ali gre zgolj za začasno izenačevanje razmerij ali za začetek strukturnega premika, bi lahko postalo eno ključnih vprašanj prihodnjega desetletja v globalni tekmi za tehnološko prevlado.«

Prednost tradicionalnih središč se manjša

Izraziti pa so premiki med posameznimi državami. »Kanada, ki je bila nekoč med tremi najprivlačnejšimi destinacijami za visoko usposobljene strokovnjake, je zdrsnila na sedmo mesto in utrpela največji enoletni padec deleža med vodilnimi destinacijami (–2,1 odstotne točke). Združeno kraljestvo je sicer ohranilo mesto med prvo trojico pri visoko usposobljenih strokovnjakih, talentih s področja umetne inteligence in raziskovalcih, vendar je izgubilo delež v vseh kategorijah talentov. Na drugi strani so Združeni arabski emirati privabili skoraj 194.000 visoko usposobljenih strokovnjakov, pridobili 0,8 odstotne točke deleža in se pri visoko usposobljenih strokovnjakih ter talentih s področja umetne inteligence hitro približujejo Združenemu kraljestvu.«

V raziskavi navajajo še, da sta Francija in Španija dosegli rast v vseh kategorijah talentov, s čimer izstopata med številnimi evropskimi državami. Nemčija pa se je pri raziskovalnih talentih povzpela na tretje mesto, saj med strokovnjaki z doktoratom znanosti angleško govoreča središča izgubljajo delež v primerjavi s celinsko Evropo. Med večjimi destinacijami ima Savdska Arabija najvišje razmerje zadržanja talentov (2,6-kratnik), kar kaže na vse večjo uspešnost pri zadrževanju talentov, ki jih privabi. Po prilivu STEM-kadrov in talentov s področja umetne inteligence se je Indija uvrstila med prve tri države. Kot navajajo, so ti tokovi morda v veliki meri posledica vračanja Indijcev iz tujine, ne pa širše privlačnosti države za nove tuje talente.

Regije z najmanjšim prilivom talentov

Priliv visoko usposobljenih talentov se je v Srednji in Vzhodni Evropi lani zmanjšal za kar 28 odstotkov. To je več kot dvakrat toliko kot na svetovni ravni, kjer je padec znašal 11,6 odstotka. Zato je to ena izmed regij, ki jih je upad mobilnosti visoko usposobljenih strokovnjakov najbolj prizadel. Analiza BCG navaja, da se je število prihodov zmanjšalo s približno 80.000 leta 2024 na okoli 58.000 leta 2025.

In kakšne so razmere med posameznimi državami? Najodpornejša v regiji je bila Češka, kjer se je priliv visoko usposobljenih talentov zmanjšal za le osem odstotkov, pri raziskovalcih pa za 2,6 odstotka. Poleg tega je Češka edina država v regiji, ki je v vseh štirih kategorijah talentov zadržala več strokovnjakov, kot jih je izgubila. In kot še navaja raziskava BCG, je največji padec utrpela Romunija, saj se je priliv visoko usposobljenih strokovnjakov zmanjšal za 58 odstotkov, raziskovalcev pa celo za 61 odstotkov.

Kaj pa Slovenija

»Slovenija po absolutnem številu priseljenih talentov ostaja majhen trg, izstopa pa pri zadrževanju raziskovalcev z doktoratom znanosti. Razmerje zadržanja raziskovalnih talentov z doktoratom znaša 1,61, kar pomeni, da privabi več raziskovalcev, kot jih izgubi, ta rezultat pa je celo boljši od nemškega.«

Ob tem Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG, pravi, da se, kot kažejo podatki, tekma za talente vse bolj zaostruje. »Države, ki znajo privabiti in zadržati visoko usposobljene strokovnjake, si ustvarjajo pomembno konkurenčno prednost. Čeprav sta Srednja in Vzhodna Evropa leta 2025 utrpeli nadpovprečen upad mobilnosti talentov, Slovenija daje spodbuden signal na področju raziskovalnih kadrov. To potrjuje, da lahko tudi manjše države z ustreznim raziskovalnim okoljem, mednarodno odprtostjo in dolgoročno strategijo uspešno konkurirajo za najbolj izobražene talente.«

Do tehnološkega vodstva z odprtostjo za talente

Kakšne pa so strateške posledice tekmovanja za talente? »Države, ki so najuspešnejše pri privabljanju talentov na posameznem tehnološkem področju, imajo 17-krat večjo verjetnost, da bodo vodilne tudi pri razvoju te tehnologije. Podobno velja za podjetja. Tista, ki na vodstvene položaje privabijo več mednarodnih talentov, v povprečju ustvarijo eno odstotno točko višjo letno donosnost za delničarje,« še kaže analiza BCG.

Obenem BCG za voditelje v javnem in zasebnem sektorju poudarja tri medsebojno povezane vzvode za uspešno konkuriranje v globalni tekmi za talente: nadgrajevanje znanja domače delovne sile, pospešeno uvajanje tehnologij in avtomatizacije ter prenovo priseljenske politike. Nobeden od teh ukrepov sam po sebi ni dovolj. Potreben je celovit pristop, ki ga BCG poimenuje »trojček za talente«.

Christian Schwaerzler, generalni direktor in starejši partner pri BCG ter soavtor raziskave, poudarja, da podatki voditeljem pošiljajo jasno sporočilo: strategija upravljanja talentov ni kadrovsko vprašanje, temveč vprašanje konkurenčnosti. »Države in podjetja, ki bodo privabljanje ter zadrževanje globalnih talentov obravnavali kot eno svojih ključnih strateških prednostnih nalog, bodo najbolje pripravljeni na vodilno vlogo pri tehnologijah, ki bodo zaznamovale prihodnje desetletje.«