Globalni kaos, mirni bančnik in slovenska priložnost

V zadnjih desetletjih smo verjeli, da več globalizacije pomeni več varnosti, več rasti in več priložnosti za vse. Trgi so se odpirali, kapital, ljudje in ideje so krožili skoraj brez omejitev. Danes pa se ta zgodba lomi. Svet vedno bolj razpada na interesna območja – Ameriko, Evropo in Kitajsko – in prav politika vse bolj narekuje ekonomske tokove.

V takem okolju je mirna roka zlata vredna. Med ljudmi, ki to zelo dobro razumejo, je Andrej Lasič, član uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. V podkastu Supermoč in v nedavnem pogovoru za tisk je spregovoril o koncu globalizacije, slovenski ekonomiji, vlogi bank in o tem, zakaj brez osebne stabilnosti tudi profesionalne stabilnosti ni.

Od globalizacije k svetu interesnih con

V novi epizodi podkasta Supermoč smo gostili člana uprave NLB Andreja Lasiča, ki je pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. FOTO: Marko Feist

Globalizacija, kakršno smo poznali zadnjih 30 let, se po Lasiču izteka. Svet se vrača v logiko blokov in interesnih con: ZDA, Evrope in Kitajske. Vsaka od teh velikih sil gradi svoj vpliv, svoje dobavne verige, svoje tehnološke in politične kroge.

Amerika ostaja vojaška in finančna velesila, vendar se spopada z notranjimi razpokami in konkurenco Kitajske. Kitajska širi svojo moč skozi industrijo, tehnologijo in infrastrukturne projekte po svetu. Evropa pa se mora odločiti, ali bo res nastopala kot samostojna interesna cona ali pa bo ostala v senci ameriške geostrategije.

V takem svetu geopolitika ni več ozadje, ampak prva stran poslovnih odločitev. Trgovinske vojne, sankcije, energetska kriza, vprašanja varnosti oskrbe – vse to podjetjem narekuje, kam bodo vlagala, kako bodo gradila dobavne verige in kakšna tveganja so pripravljena sprejeti.

Slovenska ekonomija: razpršenost kot prednost

Lasič v tej novi sliki vidi za Slovenijo tako tveganja kot priložnosti. Ena od ključnih prednosti je razpršenost gospodarstva – nismo preveč odvisni od ene same panoge ali enega giganta, temveč imamo močno mrežo malih in srednje velikih podjetij. Ta razpršenost je po njegovem mnenju pomemben varovalni pas v krizah.

Druga velika prednost je geostrateška lega. Slovenija leži na križišču poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom. V svetu interesnih območij, kjer se bo vedno več govorilo o varnih koridorjih, logistiki, energiji in hrani, je to prednost, ki je ne bi smeli jemati za samoumevno.

A razpršenost in lega nista dovolj. Lasič večkrat poudari, da nam primanjkuje ambicioznosti – podjetij, ki si upajo rasti, prevzemati, internacionalizirati. Kot pozitiven primer navaja podjetja, ki so si drznila postaviti visok cilj in so mu nato vztrajno sledila. Po njegovem mnenju bo šla Slovenija hitreje naprej, ko bomo začeli »voliti za nekaj, ne proti nečemu«.

Mirnost in stabilnost v bančništvu

Andrej Lasič: »Slovenija bo šla hitreje naprej, ko bomo začeli voliti za nekaj, ne proti nečemu.« FOTO: Marko Feist

Bančništvo je posel zaupanja. Lasič je v bančnem svetu že skoraj tri desetletja. Ta dolga pot je oblikovala njegov način vodenja: mirno, zadržano, brez nepotrebne dramatike.

Pravi, da je del tega značaj – ni človek velikih nihanj –, del pa so izkušnje kriz in preobratov, ki jih je preživel skupaj z gospodarstvom. Naučil se je, da je za bančnika ključno:

• da ne podleže evforiji, ko gre vse dobro,
• da ne postaja paničen, ko pride kriza,
• da razmišlja dolgoročno in z »zdravo kmečko pametjo«.

Njegovo vodilo je partnerski odnos na dolgi rok. Poslovni odnosi so po njegovem mnenju sinusoidni: enkrat je partner močnejši, drugič slabši, a prav zaveza dolgemu roku omogoča, da skupaj preživijo tako dobre kot slabe čase z najmanjšo možno škodo za vse vpletene.

Družina kot tiha, a ključna supermoč

Za Lasiča se profesionalna mirnost začne doma. Družina je njegova prva in glavna oporna točka – žena in tri hčerke, dinamično okolje, kjer brez potrpežljivosti in stabilnosti preprosto ne gre.

Sam pravi, da bi bilo z nemirnim značajem v takem družinskem ritmu težko shajati. Urejena družina pa je zanj osnova za vsak resen posel – daje mu občutek trdnosti, pripadnosti in zaupanje vase, ki ga potem prenaša v vlogo člana uprave.

Andrej Lasič: »Svet se vrača v logiko blokov in interesnih con: ZDA, Evrope in Kitajske.« FOTO: Marko Feist

Podvodni ribolov: meditacija pod gladino

Če je družina temelj, je podvodni ribolov ventil. Ta hobi je prevzel od očeta in ga opisuje kot svojo osebno meditacijo. Pod vodo ni telefonov, elektronskih sporočil in grafov, temveč le koncentracija, dihanje in narava.

Prav ta stik z vodo in tišino mu omogoča, da ohranja mentalno kondicijo in notranjo mirnost, ki jo pozneje potrebuje pri težkih odločitvah – od kreditiranja velikih projektov do odziva na geopolitične šoke.

NLB kot skrbni mentor gospodarstva

NLB se v regiji in doma pozicionira kot skrbni mentor, ne le kot klasična banka. To pomeni, da poskuša poznati svoje stranke in njihovo zgodovino, da pomaga razpršiti tveganja, da razmišlja o celotnem ekosistemu, ne le o posamezni panogi ali kratkoročnem dobičku.

Lasič verjame, da je uspeh banke neposredno vezan na uspeh gospodarstva. Zato NLB podpira raznolike panoge – od industrije in storitev do kmetijstva, kjer vidi velik potencial za trajnostno in regionalno uravnoteženo rast. Slovenijo vidi kot državo, ki bi lahko bila laboratorij ekološke pridelave in trajnostnih praks, če to strateško vzame resno.

Poseben del zgodbe je poslovanje na Balkanu. Tam po njegovih besedah še vedno veliko pomeni osebni odnos, manj formalističen pristop in globlje poznavanje ljudi, ne le bilanc. Kljub političnim in gospodarskim pretresom verjame v postopno konvergenco regije k Evropi – in NLB želi biti tam prisotna kot dolgoročni partner.

Digitalna preobrazba in zamujeni vlak

Andrej Lasič kot pozitivni primer navaja podjetja, ki so si drznila postaviti visok cilj in so mu nato vztrajno sledila. FOTO: Marko Feist

Lasič odkrito priznava, da Slovenija na področju digitalne preobrazbe zaostaja za najboljšimi. Digitalizacija pa ni več modna muha, temveč pogoj konkurenčnosti. Za banko to pomeni pospešeno vlaganje v digitalne kanale, sodobne rešitve za stranke in notranje procese; za gospodarstvo pa razvoj novih poslovnih modelov, bolj učinkovite administrativne in logistične sisteme.

Če hočemo znotraj sveta interesnih con igrati več kot vlogo podizvajalca, bo po njegovem mnenju treba digitalizacijo in avtomatizacijo jemati resno – na ravni države, podjetij in posameznikov.

Mladi, šport in vrednote prihodnosti

NLB je že leta prepoznavna po podpori športu in mladim. To ni le del marketinškega proračuna, temveč del vrednot, ki jih banka želi spodbujati v družbi: ekipni duh, disciplina, vztrajnost, fair play.

Šport mladim daje izkušnjo sodelovanja, pripadnosti in odgovornosti, ki jo pozneje prenašajo v službo in podjetništvo. V časih, ko veliko mladih preživlja velik del dneva za zasloni, vidi Lasič vlaganje v šport kot naložbo v zdravje in socialne veščine prihodnjih generacij.

Slovenija med tremi bloki – in ena mirna glava

Če povzamemo: živimo v svetu, ki se hitro oddaljuje od iluzije brezmejne globalizacije. Vračamo se v resničnost interesnih con in geopolitičnih iger, v kateri politika vse bolj kroji ekonomijo. Hkrati nas staranje prebivalstva, demografski pritiski in digitalna tekma silijo v razmislek, kje želimo biti čez deset, dvajset let.

V tej sliki Slovenija ni brez moči. Ima razpršeno gospodarstvo, dobro lego, banko, ki se pozicionira kot skrbni mentor, in ljudi, ki v ospredje postavljajo družino, vrednote in odgovorno rast.

Prav to je eno od glavnih sporočil pogovora z Andrejem Lasičem v podkastu Supermoč: da se velika geopolitika in zelo intimna osebna zgodba ne izključujeta, da brez notranje mirnosti ni zunanje stabilnosti in da bo prihodnost pripadla tistim, ki znajo hkrati razmišljati globalno, delovati razumno – in ostati človek.