
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Čez dva meseca bodo na slovenskem trgu zaživeli individualni naložbeni računi (INR). To je novi finančni produkt, ki bo po navedbah finančnega ministrstva omogočil posameznikom preprostejši, preglednejši in stroškovno učinkovitejši ter davčno ugodnejši način vlaganja na kapitalske trge. Vodilo pri pripravi zakonodajne podlage je bilo spodbuditi udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih ter dolgoročno varčevanje. Kaj v praksi prinaša INR?
Odgovore smo iskali pri bankah NLB, OTP in BKS Bank AG, Bančne podružnice ter pri borznoposredniški hiši Ilirika, ki so potrdile, da bodo ponudile ta produkt, ocenjujejo ga kot zelo dobrega. S tem se strinjajo tudi pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer so prav tako povedali, da ga pripravljajo.
Pomembno je, da INR ni košarica, v katero bi se avtomatsko prenesle vse naložbe, ki jih ima posameznik pri različnih institucijah, ampak je konkreten račun pri izbranem ponudniku. »INR je poseben investicijski račun, prek katerega imetnik kupuje in prodaja dovoljene finančne instrumente, kot so delnice, obveznice, skladi ETF in investicijski skladi. Sredstva se vodijo ločeno od drugih naložb in imajo poseben davčni režim. Prvo izplačilo je lahko neobdavčeno, če ga imetnik izvede po 15 letih od odprtja računa. INR tako omogoča aktivno upravljanje dolgoročnih naložb ob davčnih spodbudah,« povzemajo v BKS. Poleg že naštetih finančnih instrumentov zakonodaja dopušča tudi vlaganja v zakladne menice ter KNPVP (odprt investicijski sklad, ki premoženje zbira javno).
V praksi bo vlagatelj, imetnik individualnega naložbenega računa, najprej izbral vrsto storitve, pojasnjujejo v NLB. »INR lahko uporablja za vlaganje prek storitve borznega posredovanja. V tem primeru sam odloča o naložbah, borzna naročila za nakupe in prodaje oddaja sam,« opisujejo, »je pa za tiste z manj izkušnjami verjetno primerneje, da v okviru INR izberejo vzajemne sklade in prepustijo odločitve o posameznih naložbah strokovnjakom«. Vlagatelj torej lahko oblikuje portfelj po svoji želji ali z nakupom že samo enega široko razpršenega ETF ali vzajemnega sklada doseže osnovno razpršitev.
Zakonodaja vlagatelja omejuje z višino vplačil v INR ter določa, da je možno vlagati samo v instrumente, ki kotirajo v državah EU, EGS ali OECD. V prvem koledarskem letu po odprtju računa bo lahko vplačal največ 20.000 evrov, v vsakem nadaljnjem koledarskem letu pa največ 5000 evrov na osnovni podračun. Poleg tega pa še do 5000 evrov na posebni podračun, ki je namenjen naložbam v finančne instrumente, ki jih izdajo slovenski izdajatelj oziroma Republika Slovenija. »Vplačila na posebni podračun se praviloma dovoli šele po doseženem letnem limitu vplačil na osnovni podračun,« pojasnjujejo v NLB.
V celotnem obdobju imetništva INR so skupna vplačila omejena na največ 150.000 evrov. Dohodki – dividende, obresti oziroma kapitalski dobički – ki jih prejme iz teh naložb, se v kvoto ne štejejo, so pa neobdavčeni, dokler ostanejo na INR. Če bi se imetnik odločil za delno ali celotno izplačilo sredstev z računa prej kot v 15 letih od odprtja, bi moral plačati 15-odstotni davek na dobiček, po poteku tega obdobja pa davčne obveznosti ni več – razen če bi si imetnik sredstva z računa ponovno izplačal prej kot 15 let od zadnjega izplačila. »Ključna prednost je, da se davčna obravnava praviloma ne veže na vsak posamezni dohodek, dosežen iz sredstev znotraj INR,« poudarjajo v NLB, da produkt spodbuja dolgoročno vlaganje.
Družbe, ki bodo račun ponudile, se morajo vpisati v register ponudnikov INR na agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer bodo, kot so pojasnili, register vzpostavili ter javno objavili v zakonsko določenem roku, to je do 5. marca. Agencija je sicer že objavila akt z navodili ponudnikom o tem, kako morajo objaviti informacije o nadomestilih in stroških, vezanih na INR, vključno z vstopnimi in izstopnimi stroški, stroški vodenja in podobno. Ceniki bodo temeljili na tipskih imetnikih individualnih računov.
Gre za hipotetični profil imetnika INR, določen za namen standardizirane predstavitve stroškov in nadomestil, upoštevaje značilnosti, kot so vrsta finančnih instrumentov, s katerimi imetniki najpogosteje trgujejo na INR (na primer delnice slovenskih oziroma tujih izdajateljev, obveznice slovenskih izdajateljev, enote premoženja skladov ETF, vzajemni skladi), naložbena struktura, povprečna vrednost vplačil, predvideno število poslov. »S tem, ko akt zagotavlja, da bodo ponudniki INR informacije o stroških in nadomestilih objavljali na pregleden, razumljiv način, vlagateljem omogoča, da bodo te informacije pri različnih ponudnikih lahko preprosto primerjali,« so pojasnili na ATVP.
V vseh štirih finančnih družbah se strinjajo, da je INR smiseln za vsakogar, ki želi del prihrankov vlagati na kapitalski trg, tudi za tiste, ki že investirajo. Pri tem kot prednost izpostavljajo predvsem davčno obravnavo. »Omogoča neobdavčeno trgovanje z vrednostnimi papirji ter izplačilo dividend, dokler stranka v obdobju 15 let ne dvigne sredstev z INR na svoj transakcijski račun. Če dvig opravi prej, je trgovanje prek INR še vedno ugodnejše, saj je davek na kapitalski dobiček 15-odstoten, medtem ko na običajnem trgovalnem računu znaša 25 odstotkov. Neobdavčeno ali davčno ugodnejše trgovanje lahko tako spremlja posameznika vse življenje, kar je dolgoročno zelo opazno v družinskem proračunu,« je poudaril Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike. Na vprašanje, kaj z naložbami, ki jih posamezniki že imajo na kapitalskih trgih, je odgovoril: »Ker so vplačila na INR vrednostno omejena, se ponujata dve glavni možnosti: vplačilo novega kapitala ali postopna prodaja dela naložb in ponovno vlaganje vanje prek davčno bistveno ugodnejšega INR.«
INR je namenjen predvsem novim vplačilom in prihodnjim naložbam. Najbolj ustreza tistim, ki ne potrebujejo rednih izplačil, so pojasnili v BKS, v OTP pa so dodali, da je še posebej namenjen dolgoročnemu investiranju v finančnih instrumentih, »pričakujemo pa lahko, da ga bodo odpirali tudi tisti, ki želijo aktivno trgovati«. V NLB pa so strnili, da posameznik z odprtjem INR »pridobi predvsem jasen, zakonsko urejen okvir za dolgoročno vlaganje ter preprostejšo davčno obravnavo, saj se davčna logika praviloma veže na izplačilo z INR in ne na vsako posamezno transakcijo znotraj računa.«
Ocenjujejo, da bo INR v praksi pogosto prvi korak na trg kapitala pri mlajših zaposlenih in vseh, ki lahko vzpostavijo navado rednega vlaganja, bodisi mesečno bodisi letno, z daljšim časovnim horizontom. Zanj se bodo odločali starši, ki želijo dolgoročno plemenititi sredstva za otroke, na primer prihranke, ki jih otroci prejemajo od babic in dedkov. Posamezniki ga bodo uporabili tudi kot dodaten način dolgoročnega varčevanja za pokojnino, izpostavili so tudi posameznike, ki imajo večja denarna sredstva na transakcijskih računih in jih ne plemenitijo, ter varčevalce v depozitih, ki imajo presežek likvidnosti in želijo del prihrankov postopno preusmeriti v naložbe z višjim dolgoročnim potencialom. »INR ne pomeni nujno naložb v delnice, ampak bo prek njega mogoče vlagati tudi bolj konservativno, na primer v zakladne menice in obveznice Republike Slovenije ter obvezniške vzajemne sklade,« so pri tem poudarili.
Ni pa ta produkt neposredna konkurenca depozitom, ker ima drugačen namen in vlogo v osebnih financah. Bančne vloge praviloma ostajajo osnovni način za likvidno rezervo in kratkoročno varnost, medtem ko je INR zasnovan kot okvir za postopno in dolgoročno vlaganje. Zato, pojasnjujejo v NLB, INR pri večini strank deluje kot dopolnilo bančnim vlogam, ne kot zamenjava. V zvezi z vlaganjem v vzajemne sklade, kot ga poznamo zdaj, pravijo, da jih novi produkt lahko naredi še dostopnejše, ker poenostavi celotno izkušnjo vlaganja in spodbuja dolgoročnost.
»Naložbe na borzi nikoli niso in ne bodo alternativa bančnim depozitom. Investiranje v vrednostne papirje je vedno povezano s tveganjem, vendar se že srednjeročno in še posebej dolgoročno pokažejo bistvene razlike v korist delnic,« je dodal Štemberger, v BKS pa prav zaradi potenciala višjih donosov menijo, da je INR lahko zanimiv tudi za posameznike, ki zdaj večino prihrankov hranijo v depozitih ali na transakcijskih računih, »predvsem kot dolgoročna dopolnitev varčevanja. Posebno primeren je za mlajše varčevalce, saj omogoča postopno vlaganje z relativno nizkimi zneski in spodbuja dolgoročne naložbe najmanj 15 let.« Zahteva pa razumevanje nihanj in tveganj na kapitalskih trgih. »Prav zaradi dolgoročnosti, razpršitve in discipline je lahko učinkovita alternativa klasičnim načinom varčevanja«.
Na kaj bodo stavili ponudniki INR, v čem se bodo razlikovali od preostalih? V NLB zatrjujejo, da bosta njihovi ključni dodani vrednosti predvsem digitalna izvedba in uporabniška izkušnja. »Omogočili bomo odprtje INR tudi v digitalni banki NLB Klik ter elektronsko oddajo naročil za nakupe in prodajo finančnih instrumentov v INR prek NLB Klika in NLB Trading,« so pojasnili. Poleg neposrednega nalaganja prek trgovalnega računa bodo vlagatelji lahko izbirali tudi med podskladi krovnih NLB Skladov. Ponudili bodo tudi izobraževalno podporo, na primer webinarje, saj se jim zdi pomembno, da stranke razumejo osnovna tveganja, pomen razpršitve in logiko dolgoročnega vlaganja. Prav tako zagotavljajo pomoč in podporo bančnih svetovalcev po klicu ali videoklicu v okviru kontaktnega centra, ki deluje 24/7.
V BKS Bank AG, Bančni podružnici so poudarili preglednost, jasne informacije in podporo strankam pri razumevanju produkta, davčnih posledic in omejitev. »Cilj je omogočiti informirane odločitve, samostojno ali ob strokovni podpori.«
Tudi stranke OTP bodo lahko imele INR v svoji spletni oziroma mobilni banki ter ga bodo lahko aktivno digitalno upravljale. »Za posamezni finančni instrument bomo imeli določeno, ali ga stranka lahko kupuje na osnovni ali dodatni INR, na katerega je mogoče kupovati finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Pozneje bomo dodajali možnosti investiranja, kot so vzajemni skladi, in drugi finančni instrumenti, ki jih omogoča zakonodaja,« so napovedali.
»Drugačni bomo, ker bomo strankam omogočili vlaganje v Ilirika ETF-sklade, ki so precej cenejši od večine slovenskih vzajemnih skladov. Tam stroški znašajo od dva do 3,5 odstotka na leto, strošek upravljanja naših omenjenih skladov bo približno 0,9 odstotka,« je napovedal Štemberger.
Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generalija Investments, je INR opredelila kot odlično orodje za pospešitev finančnega opismenjevanja malih vlagateljev in s tem tudi vlaganj, pa tudi za slovenski kapitalski trg. Družbam za upravljanje in vsem ponudnikom bo omogočil večjo konkurenčnost in hkrati še večjo možnost predstavitve različnih produktov vlagateljem. »Pričakujem tudi kakšne inovacije na tem področju,« je dejala in na podlagi izkušenj iz tujine ocenila, da bo za implementacijo potreben čas, saj je treba ljudi prepričati, da se za to odločijo.
Igor Štemberger individualni naložbeni račun ocenjuje kot dober in koristen za vse starostne skupine državljanov. »Že dolgo nismo imeli tako dobrega produkta za vlagatelje. Verjetno je bila zadnja primerljiva prelomnica množična brezplačna razdelitev certifikatov,« je povedal, dodal pa, da je vsako rešitev mogoče dodatno izboljšati, na primer z zvišanjem maksimalnega zneska vplačil. V OTP menijo, da bi lahko skrajšali 15-letno obdobje, v okviru katerega so dobički ob izplačilu obdavčljivi, prav tako bi bila po njihovem mnenju smiselna združitev osnovnega in dodatnega INR. V BKS ocenjujejo, da so pravila, vezana na INR, razmeroma kompleksna, davčna obravnava izplačil pa zahtevna. Menijo pa, da je po začetku uporabe smiselno sistem spremljati in mu pustiti čas, da pokaže prednosti in morebitne pomanjkljivosti.
V NLB se strinjajo, da je INR dober finančni produkt, ima pa nekaj omejitev, »ki so razumljive z vidika zasnove in varovalk produkta, vendar bi z določenimi prilagoditvami lahko postal še privlačnejši in bolj uporaben za še širši krog vlagateljev«. Omenjajo letni limit vplačil. Z vidika spodbujanja dolgoročnega vlaganja bi bilo smiselneje, da bi bili pragovi vplačil višji ali vsaj bolj prilagodljivi. Najti bi bilo treba rešitev, ki bi omogočala ohranjanje realne vrednosti dovoljenih vplačil skozi leta, na primer, da bi se usklajevala z inflacijo.
Posameznik lahko odpre le en INR in ga ima lahko aktivnega pri enem ponudniku naenkrat. »Z vidika uporabniške izkušnje je to pomembna omejitev, saj stranki ne omogoča, da bi ločeno varčevala za različne cilje oziroma da bi razpršila izvajanje storitev med več ponudnikov.
Omenjajo še davčno obravnavo. »INR je z davčnega vidika skoraj vselej optimalna izbira, v redkih primerih to ni tako. V primeru naložbe v vzajemne sklade in obenem izplačil v 15-letnem obdobju je lahko neposredna naložba v vzajemne sklade ugodnejša, saj davčna stopnja za odmero davka na kapitalski dobiček v časovnem obdobju pada in je po 15 letih varčevanja nič odstotkov. V primeru izplačila iz INR kadarkoli v 15-letnem obdobju vlagatelj izgubi bonus enkratnega izplačila brez davka po 15 letih in so izplačila obdavčena po 15-odstotni stopnji davka na kapitalski dobiček.
Komentarji