Milijarda evrov za podjetja: za kaj vse lahko dobijo ugodnejše financiranje?

SID banka je to poletje podjetjem začela ponujati štiri nove finančne produkte, s katerimi jim omogoča dostop do dolgoročnega financiranja razvoja, investicij, raziskav ter za zagotavljanje likvidnosti. »Cilj je podjetjem zagotoviti ustrezne možnosti za uresničevanje razvojnih in investicijskih načrtov ter da lažje izkoristijo priložnosti za rast, internacionalizacijo in tehnološki razvoj,« poudarjajo v SID banki.

Produkti Raziskujem in razvijam, Investiram, Rastem in Obvladujem so del širšega finančnega mehanizma v skupni vrednosti milijarde evrov, ki so ga vzpostavili z ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, da bi spodbudili investicije, raziskave, razvoj in inovacije, hkrati pa zagotovili dolgoročno pripravljenost podjetij na nepredvidene izzive v okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in terjajo dodatne ukrepe likvidnostnega upravljanja.

Tveganja so ogledalo časa, v katerem živimo

Razmere narekujejo pripravljene mehanizme financiranja

V zadnjih letih se gospodarstvo spopada s številnimi nepredvidljivimi okoliščinami od pandemije, zaostritve trgovinskih odnosov s ključnimi zunanjetrgovinskimi partnericami in velikih pretresov v posameznih gospodarskih sektorjih do pomembnih podnebnih vplivov. »Še tako previdna podjetja, ki v svoje finančno načrtovanje vključujejo tveganja takšnih zunanjih okoliščin, se hitro lahko znajdejo v zaostrenih razmerah, zaradi katerih se, vsaj začasno, lahko pomembno povečajo njihovi likvidnostni izzivi,« opisujejo v SID banki.

Dodajajo, da je v takšnih razmerah pomemben dostop do financiranja. Pri tem se je v zadnjem obdobju opazno upočasnila investicijska aktivnost gospodarstva, zato so prepričani, da je v teh razmerah podpora naložbam in raziskavam, razvoju ter inovacijam v podjetjih tudi z ugodnimi posojilnimi pogoji zelo pomembna. To prispeva h konkurenčnejšemu, inovativnejšemu in odpornejšemu slovenskemu gospodarstvu.

Za krizne razmere

Sredstva v okviru produkta Obvladujem lahko pridobijo podjetja v primerih, kot so naravne nesreče – na primer lokalni zemeljski plaz –, okoljske ali industrijske nesreče, epidemije, kibernetski napadi, motnje v globalnih dobavnih verigah (na primer zaradi novonastalih vojnih območij), gospodarski šoki (na primer uvedba dodatnih carin), krizne razmere v varnostnem okolju ter drugi nepričakovani dogodki, ki lahko vplivajo na poslovanje podjetja. Izvozno usmerjeno podjetje lahko zaradi nenadnih sprememb na tujih trgih izgubi pomembnega kupca.

Proizvodno podjetje lahko naleti na motnje v dobavni verigi ali se skokovito povečajo stroški surovin oziroma proizvodnje, vključno z energetsko draginjo. Naravna nesreča lahko poškoduje proizvodne zmogljivosti, kibernetski napad pa začasno onemogoči izvajanje dejavnosti.

Skladnost še ne pomeni pripravljenosti – bi preživeli prvi val napada?

Posledice zunanjih šokov se običajno najprej pokažejo v denarnem toku. Prihodki se zmanjšajo ali zamaknejo, medtem ko obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, države in drugih poslovnih partnerjev ostajajo. Brez ustreznega financiranja lahko že začasna težava hitro preraste v resnejše poslovne zaplete.

Samo za poslovno vzdržna podjetja

Med prednostmi tega finančnega produkta podarjajo, da je zasnovan tako, da minimalno obremenjuje denarni tok s prilagodljivim odplačevanjem, tudi z moratorijem ter dejanskim časom, ki ga podjetje potrebuje za stabilizacijo poslovanja in vrnitev na razvojno pot.

»Takšno financiranje podjetju omogoča, da premosti obdobje negotovosti in se prilagodi novim razmeram, ne da bi bilo prisiljeno v hitre ukrepe z dolgoročnimi posledicami. V praksi lahko to pomeni ohranitev delovnih mest, nadaljevanje proizvodnje ali storitev, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ter ohranjanje zaupanja poslovnih partnerjev.«

Posojila niso edini način financiranja

Kredit je namenjen izključno za reševanje začasnih in nepredvidenih likvidnostnih potreb podjetij in ohranjanju nemotenega poslovanja v obdobju povečanih tveganj, ki nastanejo kot posledica zunanjih, izjemnih okoliščin, na katere nimajo vpliva. Ni namenjen splošnemu financiranju poslovanja, niti sanaciji podjetij z dolgotrajnimi ali notranjimi finančnimi težavami, ampak poslovno vzdržnim podjetjem, pojasnjujejo v SID banki.

Za naložbe in dvig konkurenčnosti

Posojilo Raziskujem in razvijam je namenjeno podjetjem, ki vlagajo v lastno raziskovalno-razvojno dejavnost ter razvijajo nove ali bistveno izboljšane proizvode, procese ali storitve. Z njim podjetja lahko investirajo v projekte, ki vključujejo temeljne raziskave, industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj, razvoj prototipov, pilotne projekte, testiranja in validacijo novih rešitev.

»Posebnost produkta je, da je prilagojen projektom z daljšim razvojnim ciklom in višjo stopnjo negotovosti, omogoča med drugim daljše ročnosti ter moratorij, s čimer podjetje lažje premosti obdobje od razvoja ideje do vstopa na trg,« naštevajo.

Za podjetja, ki priložnost za povečanje konkurenčnosti iščejo v investicijah v opremo, tehnologijo, infrastrukturo ali pa če širijo proizvodne zmogljivosti, odpirajo nove poslovne enote ali posodabljajo proizvodne procese, so oblikovali produkt Investiram, če potrebujejo dodatna trajna obratna sredstva zaradi izvedenih investicij, pa Rastem.

»Nove naložbe praviloma prinašajo tudi povečane potrebe po financiranju zalog, terjatev in drugih elementov obratnega kapitala, zato podjetja pogosto potrebujejo dodatno finančno podporo za stabilno nadaljevanje poslovanja. Produkt jim omogoča, da učinke investicije podprejo z ustreznimi obratnimi sredstvi ter zagotovijo nemoten denarni tok v obdobju nadaljnjega razvoja,« pojasnjujejo v SID banki.

Zapolnjevanje tržne vrzeli

Ključni prispevek novih finančnih produktov je po njihovem v tem, da podjetjem omogočajo financiranje, prilagojeno posamezni razvojni fazi, od raziskovalno-razvojnih aktivnosti in investicij do financiranja rasti ter obvladovanja kriznih situacij.

Podjetja na bankah potencialno izgubljajo milijone

»Posebej pomembno je, da so pogoji financiranja prilagojeni naravi posameznih projektov, saj razvojne in investicijske aktivnosti pogosto zahtevajo daljša obdobja vračanja vložkov ter večjo finančno predvidljivost. Prav na teh področjih želimo prispevati k zapolnjevanju tržnih vrzeli in podjetjem omogočiti lažje uresničevanje razvojnih načrtov,« še dodajajo.

Zagotavljajo, da kjer bo mogoče, bodo ta posojila dodeljevali kot državno pomoč po uredbi EU o splošnih izjemah, kar v praksi večinoma pomeni, da ne bodo vplivala na kvoto za pomoč de minimis.

Kot posebno novost pa navajajo možnost uporabe intelektualne lastnine kot ene izmed oblik zavarovanja, kar je še posebej pomembno za inovativna in razvojno usmerjena podjetja, pri katerih so pomemben del vrednosti znanje, tehnologije, patenti in druge oblike neopredmetenih sredstev. »To je pomemben korak k večjemu prepoznavanju znanja in intelektualnega kapitala kot gospodarskega potenciala ter vira razvoja podjetij.«