
Neomejen dostop | že od 14,99€

Družba TAB tovarna akumulatorskih baterij iz Mežice je leta 2023 zagnala nov obrat za proizvodnjo litij-ionskih baterij v Prevaljah. S tem se je v Sloveniji odprla prva gigatovarna za proizvodnjo baterijskih hranilnikov električne energije, za podjetje pa je investicija ključni mejnik v razvoju, saj se zdaj globalno uvršča med vodilna podjetja na področju shranjevanja energije v svoji niši, pravi glavni izvršni direktor družbe TAB Roman Burja.
Družbo TAB, ki letos praznuje 60 let delovanja, poznamo predvsem kot proizvajalca startnih baterij, s katerimi zaganjamo avtomobile. Podjetje ponuja celovite baterijske rešitve za osebna, komercialna in industrijska vozila ter napredne sisteme za shranjevanje energije (BESS). V Evropi velja podjetje TAB za eno vodilnih proizvajalcev baterij, pri čemer proizvodni portfelj delijo na dva velika sklopa – svinčeno-kislinske in litij-ionske baterije.

»Svinčeni del je še vedno zelo pomemben del našega portfelja in prihodkov. Naša sedanja letna zmogljivost je šest milijonov startnih baterij in 2,4 milijona industrijskih celic,« je pojasnil Burja. Družba TAB ima v segmentu industrijskih baterij približno 20-odstotni tržni delež v Evropi, kar pomeni, da se vsak peti viličar na stari celini vozi z njihovo baterijo. Tudi v segmentu litij-ionskih baterij zaznavajo rast, kar je tudi sicer trend v Evropi, pojasnjujejo v Mežici.
Pohvalijo se lahko že s številnimi inštalacijami litij-ionskih baterij, na primer hranilniki električne energije v povezavi s fotovoltaiko ter večjimi baterijskimi sistemi, ki jih uporabljajo podjetja za zniževanje stroškov električne energije.
Njihove baterije uporabljajo v različnih industrijah. Podjetja, kot so BMW, Mercedes in Liebherr jih uporabljajo za električna industrijska vozila, predvsem viličarje. Drugim podjetjem dobavljajo startne baterije za osebna – med kupci je izpostavljen Volkswagen – in komercialna vozila. Sodelujejo tudi z inženirskimi podjetji, sistemskimi integratorji in specializiranimi elektroinstalaterji, ki iščejo napredne rešitve za shranjevanje električne energije (BESS).
Odprtje tovarne litij-ionskih baterij je zadnji od pomembnih mejnikov podjetja. Od osamosvojitve Slovenije so bili še nekateri drugi dogodki, ki so zaznamovali razvoj podjetja TAB.

Ključno pri prestrukturiranju na začetku 90. let prejšnjega stoletja je bilo, da so kakovost in inovativnost postavili na prvo mesto, kar je spodbudilo rast prodaje in poslovanja v Evropi in po svetu. »Velik korak smo naredili leta 2012, ko smo prevzeli proizvodno podjetje Vesna SAP v Severni Makedoniji, štiri leta pozneje pa smo v Sloveniji začeli z razvojem litij-ionskih baterij,« je povzel Burja.
Podjetje ima danes štiri proizvodne lokacije. V Sloveniji so poleg tovarne v Prevaljah še tovarna v Žerjavu, kjer izdelujejo industrijske baterije in imajo reciklažo svinčeno-kislinskih baterij ter tovarna v Črni na Koroškem, v kateri poteka proizvodnja startnih baterij. V Severni Makedoniji proizvajajo startne in industrijske baterije ter reciklirajo svinčeno-kislinske baterije.
V Skupini TAB deluje še več podjetij v tujini, ki se ukvarjajo predvsem s prodajo in distribucijo. Največji sta v Italiji in Španiji, prisotni pa so tudi na Poljskem, Hrvaškem, v Srbiji in Turčiji. »V zadnjih letih smo ustanovili tudi podjetje v ZDA ter prevzeli partnersko podjetje na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. To bodo v prihodnje naši ključni generatorji rasti,« pravi Burja in dodaja, da je strategija podjetja počasna, a zanesljiva rast.

Ne glede na sedanje izzive, povezane s carinami v ZDA in na širšem ameriškem področju, vidijo v ZDA velik potencial. Pričakujejo, da bodo s kakovostjo in ustrezno cenovno politiko lahko uspešni na tem trgu. Kupce imajo po vsem svetu, največji delež pa še vedno odpade na Evropo.
Konkurenca je v zadnjem času vse večja, predvsem zaradi ponudbe iz Azije, še posebej Kitajske. Na segmentu litij-ionskih baterij je stanje še bolj zaostreno, saj cene iz leta v leto padajo, kar otežuje utrjevanje položaja na trgu.
»Naša prednost evropskega proizvajalca je, da kupcem na stari celini lahko zagotavljamo tudi poprodajne storitve, servis in nasploh komunikacijo s kupcem. Pomembno je, da gradimo dolgoročna partnerstva – z nekaterimi podjetji sodelujemo že več kot 30 let,« je poudaril Burja.
Ob tem stavijo še na kakovost in varnost izdelkov, fleksibilnost ter nenehen razvoj in inovacije. Vse litij-ionske baterije, ki jih proizvajajo, so plod znanja in razvoja njihovih inženirjev, za inovacije pa so prejeli tudi več nagrad GZS. K razmisleku o možnih izboljšavah delovnih procesov ves čas spodbujajo vse zaposlene v podjetju, odziv pa je zelo dober.
Čeprav bi lahko sklepali, da na področju svinčenih baterij ni posebnega razvoja, je prav nasprotno, pravi sogovornik. Prihajajo nove tehnologije in izboljšave, zato je treba v korak s časom in konkurenco, da kupcem zagotavljajo boljše in cenejše baterije. Prepričan je, da bodo svinčene baterije ostale, vprašanje je le, kolikšen delež jim bodo odščipnile litij-ionske.

Na področju industrijskih baterij opažajo premike – kupci viličarjev posegajo tako po baterijah s svinčeno kot litij-ionsko tehnologijo. Zanimivo pa je, da so v nekatere električne avtomobile še vedno vgrajene tudi svinčeno-kislinske baterije, »ki so varne in zanesljive ter zagotavljajo osnovne varnostne funkcije vozila«.
Vzpostavitev proizvodnje litij-ionskih baterij v Prevaljah je v zadnjem času najpomembnejša investicija družbe TAB, vredna več kot 20 milijonov evrov.
»S to investicijo postavljamo podjetje na zemljevid gigatovarn v Evropi, kar pomeni, da je naša letna proizvodna zmogljivost ena gigavatna ura. Izdelujemo litij-ionske baterije za viličarje ter baterijske hranilnike električne energije – manjše, namenjene domači uporabi v povezavi s fotovoltaiko, in večje baterijske sisteme, namenjene podjetjem in večjim porabnikom električne energije,« je pojasnil Burja.
Proizvodnja in kontrola modulov, ki jih vgrajujejo v hranilnike električne energije, potekata na avtomatski liniji, kjer sta zagotovljeni visoka kakovost in varnost, med drugim z naprednim načinom varjenja modulov in celic.
Ostale investicije, kot so investicije v zgradbe in infrastrukturo, informacijsko tehnologijo ter novo opremo za proizvodnjo svinčenih baterij, niso zastale. Vsako leto za to namenijo deset milijonov evrov, vlagajo pa v tehnološko naprednejše rešitve, avtomatizacijo in robotizacijo, ki močno pripomorejo k učinkovitosti in varnosti pri delu, ter v rešitve, ki zmanjšujejo okoljski odtis podjetja in skrbijo za zdravje zaposlenih.

V tovarni v Prevaljah s pomočjo umetne inteligence spremljajo delovanje linije, vhodne parametre materialov in proizvodne cikle, s čimer pridobivajo podatke za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti procesov. Burja pravi, da se podjetje še spoznava z možnostmi, ki jih umetna inteligenca ponuja; v prihodnje ne bo vprašanje, ali jo uporabljati, ampak kako jo uporabiti na najboljši način.
Podjetje velike napore usmerja v trajnostne prakse. Približno četrtino potrebne električne energije pridobijo iz obnovljivih virov – del iz fotovoltaičnega sistema in del iz hidroelektrarne. Pomemben del trajnostne strategije pa predstavlja tudi skrb za odgovorno odstranjevanje in reciklažo svinčenih baterij po koncu njihove življenjske dobe.

Podjetji za reciklažo delujeta tako v Sloveniji kot v Severni Makedoniji. Po besedah Romana Burje od 30 do 50 odstotkov svinca, uporabljenega v proizvodnji, prihaja iz lastne reciklaže. »Zbiramo odpadne baterije, jih predelamo ter pridobimo svinec in plastiko, ki se nato ponovno uporabi v proizvodnji novih baterij. Do 98 odstotkov svinčene baterije je mogoče reciklirati, medtem ko je pri litij-ionskih baterijah ta delež po ocenah od 75 do 80 odstotkov,« je pojasnil.
V Sloveniji TAB zdaj zaposluje približno 700 ljudi, v celotni skupini pa okoli 1800. Največ zaposlenih dela v proizvodnji, kjer so potrebe po kadrih tudi največje. Zaradi pomanjkanja delovne sile v Sloveniji zaposlujejo tudi tujce. Podjetje išče in zaposluje strokovnjake z različnih področij – elektrotehnike, strojništva, ekonomije in drugih.
»Predvsem na področju litij-ionske tehnologije je v Sloveniji zelo težko dobiti ustrezne kadre, zato smo odprli razvojno pisarno v Španiji. Tam lažje pridobimo talente in strokovnjake z znanjem s tega področja,« je kot poseben izziv izpostavil Burja in dodal, da je to odprlo številne priložnosti za izmenjavo znanj med zaposlenimi v obeh državah.

Kljub izzivom, kot so močan cenovni pritisk, ostra konkurenca in šibek tečaj dolarja, podjetje posluje dobro. Tako pri startnih kot litij-ionskih baterijah pričakujejo količinsko višjo prodajo kot lani, vendar vrednost prodaje temu ne bo v celoti sledila. Pri industrijskih celicah se napoveduje nekoliko nižja prodaja, kar je posledica ohlajanja evropskega trga, saj so podjetja pri investicijah previdnejša.
Kako zahtevno je velikemu podjetju s slovenskim lastništvom ostati konkurenčen na globalnem trgu? Roman Burja poudarja, da je slovensko lastništvo pomembno tako za Slovenijo kot za lokalno skupnost, vendar je ključno tudi prepoznavanje priložnosti, ki jih dolgoročno prinaša povezovanje.
»Lastništvo je pomembno, vendar če potencialni novi partner prinaša nove priložnosti, trge ali izdelke, ki zagotavljajo dolgoročno rast podjetju, je vendarle pomembneje,« je pojasnil.

TAB dolgoročno razmišlja o partnerstvih: »Želimo poiskati partnerja, ki bo primeren za dolgoročno sodelovanje. Spogledujemo se z različnimi podjetji in menimo, da bo smiselno najti partnerja na Kitajskem. Treba je priznati, da so tamkajšnja podjetja, vsaj v segmentu litij-ionskih baterij, zelo močna, hkrati pa iščejo partnerje v Evropi. Povezovanje lahko prinese številne sinergije,« ocenjuje Burja.
Pričakuje, da bo TAB tudi čez pet let vodilni proizvajalec trajnostnih rešitev za shranjevanje energije. Podjetje bo še naprej eno vodilnih v Evropi na področju proizvodnje svinčenih in litij-ionskih baterij, pomemben pa bo tudi segment reciklaže litij-ionskih baterij. Na tem področju so že naredili prve korake, da bodo kupcem lahko ponudili tudi to storitev.
Komentarji