Je to ključni dejavnik, ki bo zaznamoval prihodnje leto?

Med najresnejšimi kibernetskimi grožnjami izstopajo napadi z uporabo umetne inteligence, izsiljevalska programska oprema kot storitev (RaaS), socialni inženiring z deepfake posnetki in vdor v dobavne verige. Organizacije se morajo zato usmeriti v proaktivne pristope, kot so model ničelnega zaupanja (zero trust architecture), varnost v oblaku in zaščita različnih programskih komponent, redne varnostne revizije in stalno izobraževanje zaposlenih, ki ostajajo najšibkejši člen.

Hkrati se odpira novo poglavje v kibernetski varnosti zaradi tehnoloških premikov. Kvantni računalniki bodo v prihodnosti ogrozili obstoječe oblike šifriranja, zato so postkvantni algoritmi že v ospredju razprav. Širitev omrežij 5G  in razmah »edge« računalništva (ko se podatki obdelujejo bližje napravam, kjer nastanejo, kar omogoča hitrejše odzive) povečujeta ranljivost ključnih sektorjev, od zdravstva do industrijskih verig, kjer bo zanesljivost sistema odločilna za varnost. Podjetja, ki bodo pravočasno sprejela te trende in vlagala v napredne rešitve, bodo izpolnjevala regulativne zahteve ter si zagotovila dolgoročno odpornost in konkurenčno prednost.

Tekma med dobro in slabo umetno inteligenco

Umetna inteligenca postaja ključni igralec v kibernetski varnosti – uporablja se tako pri napadih kot pri obrambi. FOTO: Depositphotos

SI-CERT, ki podjetjem in posameznikom v Sloveniji pomaga ob kibernetskih incidentih, je lani obravnaval 4.587 incidentov, kar pomeni 7-odstotno rast v primerjavi z letom 2023. Kot je prepričan Gorazd Božič, vodja SI-CERT, je eden od ključnih dejavnikov, ki bo zaznamoval prihodnje leto na področju kibernetske varnosti, uporaba umetne inteligence. Ta orodja namreč omogočajo razvoj vse težje prepoznavnih napadov. »Napadalci lahko ustvarjajo prepričljiva phishing sporočila brez očitnih slovničnih napak ali pa z uporabo deepfake tehnologij oblikujejo lažni človekov glas in videoposnetke.« Vse to napoveduje, da bo boj za kibernetsko varnost v prihodnjih letih predvsem na ravni »UI proti UI«. Ključna razlika bo v tem, katera stran bo hitrejša, natančnejša in bolje povezana s človeškim nadzorom. »V bližnji prihodnosti bomo priča spopadu umetnih inteligenc: ene na strani obrambe in druge na strani napadalcev. To bo ključno za to, ali bomo še naprej ohranjali globalno povezana omrežja ali pa jih bomo začeli drobiti v manjše, ločene oblake,« pa opozarja dr. Uroš Svete, direktor URSIV (Urad Vlade RS za informacijsko varnost), ki sodeluje pri pripravi zakonodaje, povezuje podjetja, državne organe in mednarodne partnerje.

Na drugi strani pa ta orodja z analizo ogromnih količin podatkov, odkrivanjem anomalij in proaktivnim odzivanjem v realnem času ponujajo organizacijam priložnost, da so prvič resnično korak pred grožnjami. V digitalnem svetu napadi ne poznajo meja, zato bo UI vse bolj določala, kdo bo zmagovalec v boju za kibernetsko varnost.

Vsaka organizacija se danes namreč spopada s poplavo opozoril in neštetimi podatkovnimi tokovi. Varnostne ekipe brez naprednih orodij lahko hitro postanejo preobremenjene in spregledajo pomembne signale. Tukaj vstopi UI, ki lahko prevzame vlogo »filtra«: avtomatizirano prepoznava lažne alarme, usmerja pozornost na resne incidente in sproži predhodne ukrepe, kot so začasne blokade dostopa ali omejitve povezav. Podjetja, ki bodo pravočasno vključila UI v svoje obrambne sisteme, bodo imela bistveno večjo možnost, da napade ustavijo, še preden povzročijo škodo.

»Umetna inteligenca je sposobna analizirati velike količine podatkov in hitro prepoznati vzorce, ki nakazujejo na sumljive dejavnosti v omrežju. Vendar je to šele začetek poti. Rutinska opravila bo UI morda olajšala, odločilno presojo ob incidentih pa bo še vedno moral opraviti izkušen strokovnjak,« dodaja Božič.

Grožnje nove generacije zahtevajo pametno obrambo

Napadi z izsiljevalsko programsko opremo, deepfake prevarami in zero-day ranljivostmi zahtevajo nove modele obrambe. FOTO: Depositphotos

Tradicionalni varnostni sistemi so zasnovani reaktivno, zato se odzovejo šele, ko se napad zgodi. Današnji napadalci pa uporabljajo tehnike, ki so pogosto nevidne za klasične zaščitne mehanizme: skrite kode, napade na verige zaupanja, lažne identitete in dolgotrajne infiltracije (APT). UI omogoča prepoznavo anomalij v vedenju uporabnikov in naprav, zazna nenavadne vzorce v omrežnem prometu in opozori na grožnje v realnem času.

UI postaja novo bojišče kibernetske varnosti. Po podatkih Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) bo do leta 2030 več kot 60 % vseh kibernetskih incidentov vključevalo elemente umetne inteligence, bodisi pri napadih bodisi pri obrambi.

Regulativa kot pospeševalec digitalne varnosti

Novi zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki je začel veljati junija letos in temelji na evropski direktivi NIS2, bo dodatno okrepil kibernetsko odpornost celotne družbe, saj zahteva, da se podjetja sama registrirajo, če spadajo med zavezance po zakonu, da vzpostavijo osnovne varnostne mehanizme, ocenijo tveganja in takoj poročajo o kibernetskih incidentih. Za podjetja to pomeni, da morajo imeti pregledne varnostne procese, sistematično spremljati tveganja in dokazovati skladnost z regulativo.

Različni sektorji doživljajo različne vrste kibernetskih groženj

Do leta 2030 bo več kot 60 % kibernetskih incidentov vključevalo elemente umetne inteligence, opozarja agencija ENISA. FOTO: Depositphotos

Čeprav so vsi sektorji izpostavljeni univerzalnim grožnjam, kot so ransomware ali zero-day napadi (napadi na še neodkrite varnostne luknje), pa ima vsaka panoga svoje posebne ranljivosti. V zdravstvu so tarča napadov občutljivi zdravstveni podatki, zato je segmentacija dostopov nujna. Finančne ustanove so pod pritiskom zaradi kraje identitet in lažnih transakcij, kjer pomagajo napredni algoritmi za sprotno analizo. Trgovci in spletne platforme se spopadajo s krajo podatkov iz programov zvestobe in s sezonskimi vdori v času nakupovalnih konic. Javni sektor, ponekod obremenjen zaradi dotrajane infrastrukture, je še posebej ranljiv pri zaščiti podatkov državljanov, industrija pa zaradi povezanosti sistemov informacijske in operacijske tehnologije potrebuje specializirano zaščito naprav in komunikacij.

A1 kot partner za odpornost in skladnost

Podjetja vseh velikosti morajo okrepiti odpornost: od ničelnega zaupanja in zaščite oblačnih rešitev do stalnega izobraževanja zaposlenih. FOTO: Depositphotos

Za številne organizacije, zlasti mala in srednje velika podjetja, je uvajanje kompleksnih varnostnih rešitev prevelik izziv. A1 Slovenija pomaga podjetjem iz različnih panog povezati tehnologijo, procese in zaposlene v celovit obrambni sistem. Poleg storitev Varnostno operativnega centra (VOC), ki s pomočjo avtomatiziranega zaznavanja anomalij zagotavlja stalno varnostno spremljanje, so podjetjem na voljo še druge rešitve:

• varnostni pregledi in penetracijski testi, ki pomagajo odkriti ranljivosti v podjetju, jih ovrednotijo; na podlagi tega strokovnjaki A1 potem podjetju predlagajo prioritetne ukrepe,
• Offensity za odkrivanje ranljivosti,
• A1 Endpoint Protect za zaščito naprav,
• A1 Cyber Backup za varnostno kopiranje podatkov ter
• simulacije tehnik socialnega inženiringa, ki krepijo ozaveščenost zaposlenih.

Vse storitve so zasnovane tako, da podjetjem znižujejo stroške internega IT-upravljanja, hkrati pa zagotavljajo konkurenčno prednost in mirno poslovanje v digitalnem okolju.

Naročnik oglasne vsebine je A1 Slovenija