Novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je bila pred kratkim sprejeta v državnem zboru, čaka pa še na objavo v uradnem listu, prinaša določene spremembe v zvezi z dostopnostjo registra dejanskih lastnikov, namen katerega je zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov ter preprečevanje zlorab finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

Dolgo pričakovani zakon o Skoku v vladni obravnavi

Novela ne spreminja temeljnega izhodišča, da splošni javni dostop do podatkov v registru dejanskih lastnikov ni dopusten, kar je skladno s sodbama Sodišča EU ter novo evropsko zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja. Predvsem natančneje določa, kdo lahko dostopa do podatkov iz registra in pod kakšnimi pogoji.

»Širi se krog organov, ki bodo imeli takojšen, neposreden, nefiltriran in brezplačen dostop do registra dejanskih lastnikov. Na nekatere pristojne organe EU, kot so organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma AMLA, evropsko javno tožilstvo, evropski urad za boj proti prevaram OLAF, Europol in Eurojust ter na nekatere dodatne državne organe, kadar podatke potrebujejo za izvajanje svojih zakonskih nalog,« je pojasnila Amela Korlat, vodja sektorja za registre in evidence podatkov na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer register vodijo.

Kdo še bo imel takšen dostop do podatkov v registru?

V Sloveniji so to urad za preprečevanje pranja denarja, organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi, kot so Banka Slovenije, ATVP, AZN, finančna uprava in tržni inšpektorat. Dostopen je tudi organom držav članic EU, ki ustrezajo omenjenim v Sloveniji ter ustreznim evropskim organom. Dostop do registra imajo tudi banke, plačilne institucije, borznoposredniške družbe, družbe za upravljanje, pokojninske družbe, zavarovalnice, revizijske družbe ter pravne in fizične osebe pri opravljanju njihovih poslovnih ali poklicnih dejavnosti ter tudi zavezanci držav članic, ki izvajajo ukrepe skrbnega pregleda strank.

Upravičene do dostopa do registra pa so lahko tudi pravne ali fizične osebe, ki izkažejo pravni interes – na primer pred sklepanjem poslovnega razmerja z nekim poslovnim subjektom ali ponudniki ustreznih informacijskih tehnoloških rešitev in analitičnih orodij.

Ključna sprememba

Po besedah Amele Korlat se najpomembnejša sprememba, ki jo v zvezi z dostopnostjo do podatkov prinaša novela, nanaša na ureditev pravnega interesa. »Vzpostavlja se enoten sistem ugotavljanja pravnega interesa za fizične in pravne osebe, ki niso pristojni organi ali zavezanci.

Določa tudi kategorije oseb, za katere se šteje, da pravni interes izkazujejo že na podlagi svoje funkcije ali dejavnosti, med njimi novinarje, organizacije civilne družbe ter akademske kroge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Za druge osebe pa bo treba pravni interes še vedno izkazati v posameznem postopku.«

Trenutno še veljavna ureditev

Zdaj, torej dokler novela zakona ne bo začela veljati, Ajpes lahko dostop do podatkov v registru odobri fizičnim in pravnim osebam za namene odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, pravnim osebam, ki želijo pridobiti podatke o svojih dejanskih lastnikih, ter fizičnim ali pravnim osebam, ki želijo skleniti poslovno razmerje s pravno osebo, kar je mogoče utemeljeno sklepati iz priložene dokumentacije k vloženi zahtevi, našteva sogovornica.

Pomeni, da vpogled odobri organom nadzora, organom odkrivanja in pregona, sodiščem in podobno, lahko pa tudi osebam, za katere se šteje, da imajo upravičen interes. To so, na primer, novinarji ter fizične ali pravne osebe v znanstvenoraziskovalni ali izobraževalni dejavnosti, dejavnosti knjižne produkcije ali nevladne organizacije, če podatke potrebujejo za poročanje oziroma pri delovanju v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim.

Pomen registra in zavezanci

Register dejanskih lastnikov je pomemben za preglednost poslovnega okolja, njegovo vlogo opisuje sogovornica. Register razkrije fizično osebo, ki neko podjetje v resnici obvladuje. Krepi varnost in zaupanje v poslovanju, saj poslovni partnerji, banke in institucije lahko preverijo, s kom v resnici sklepajo posle, kar zmanjšuje tveganje za goljufije.

Je tudi orodje za boj proti gospodarskemu kriminalu, ki pristojnim organom pomaga pri sledenju nezakonito pridobljenega premoženja. Ker register deluje v skladu z evropsko zakonodajo, omogoča tudi mednarodno sledljivost kapitala in pošteno konkurenco na trgu.

Vanj so se dolžne vpisati vse pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, in tudi določeni subjekti tujega prava. Izjema so samostojni podjetniki, zasebniki ter javni proračunski uporabniki in tudi gospodarske družbe, ki kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, saj že po mednarodnih standardih strogo razkrivajo lastništvo.

Vpisani podatki

V registru so navedeni osnovni podatki o posameznem poslovnem subjektu in podrobni podatki o njegovem dejanskem lastniku, na primer osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, lastniški delež ali drug način nadzora, datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra. Zakoniti zastopnik pravne osebe osebno odgovarja, da so vpisani podatki resnični, podjetje ali organizacija kot pravni subjekt je odgovoren za pravočasno oddajo podatkov.

Od javnega k omejenemu vpogledu

Register dejanskih lastnikov je bil sicer v preteklosti (vzpostavljen je bil leta 2018) v celoti javen, na podlagi odločitve Sodišča EU leta 2022 ter s spremembami evropske zakonodaje pa je v Sloveniji od avgusta lani dostopnost omejena. To po besedah Amele Korlat močno vpliva na različne vidike poslovanja in nadzora.

»Raziskovalni novinarji, nevladne organizacije, raziskovalci in širša javnost imajo manj možnosti za hitro in neodvisno preverjanje povezav med posamezniki, podjetji in transakcijskimi računi. Podjetja, ki niso zakonski zavezanci (kot so banke ali računovodje), pred podpisom pogodb ne morejo več preprosto preveriti, kdo v resnici stoji za njihovim novim poslovnim partnerjem in težje ugotovijo, ali je njihov potencialni partner povezan z nepoštenimi poslovnimi praksami, davčnimi oazami ali konkurenco, kar povečuje tveganje za finančne izgube ali izgubo ugleda,« opisuje sedanje pogoje, ki veljajo, dokler pred dnevi sprejeta novela zakona ne bo uveljavljena.

Pregon korupcije na visoki ravni je v Sloveniji izjema

Podjetja morajo zdaj od bodočih partnerjev izrecno zahtevati, da sami predložijo izpisek iz registra, ali pa podati vlogo Ajpesu za pridobitev podatkov iz registra na podlagi upravičenega interesa.

Po drugi strani pa podjetjem, ki so vpisana v register, omejitev vpogleda prinaša večjo varnost in zaščito zasebnosti. Manjša javna izpostavljenost osebnih podatkov zmanjšuje tveganje za izsiljevanja, krajo identitete ali ciljane prevare. Ob spremembi so državni organi in finančne institucije obdržali mehanizme nadzora, kar pomembno vpliva na boljši nadzor nad preprečevanjem kriminala in varovanjem zasebnosti podjetij na trgu.