Kultura vlaganj odškodninskih zahtevkov se širi tudi k nam

Naravne nesreče, izbruhi nalezljivih bolezni in kibernetski napadi imajo lahko velike finančne, gospodarske in družbene posledice. Precejšen delež posameznikov, gospodinjstev in podjetij je izpostavljen tveganju škode in izgub zaradi naravnih nesreč, kibernetskih napadov in incidentov ter izbruhov nalezljivih bolezni.

»Če se zgodijo, bi lahko ta škoda in izgube dosegle znaten delež dohodka in prihodkov ter posameznikom, gospodinjstvom in podjetjem povzročile stroške, ki jih ne bodo mogli pokriti,« med drugim ugotavlja marca letos objavljena raziskava OECD o zavarovanju za naravne nesreče, kibernetske napade in izbruhe nalezljivih bolezni.

Kako se je spremenilo gospodarstvo v desetletju

V 24 od 38 držav članic OECD je bilo od leta 2000 zavarovanih manj kot polovica izgub zaradi naravnih nevarnosti. Med letoma 2000 in 2024 pa je bilo zavarovanih le 32 odstotkov gospodarskih izgub zaradi poplav. Poročilo še navaja, da so se kar za 360 odstotkov povečale povprečne letne gospodarske izgube zaradi požarov v naravi v državah OECD v obdobju 2015–2024 glede na obdobje 2000–2014. Povprečne letne gospodarske izgube zaradi poplav pa so v državah OECD med letoma 2020 in 2024 znašale kar 32 milijard dolarjev.

Poleg tega je naraščajoče tveganje spodbudilo Evropsko centralno banko (ECB) in EIOPO, da sta evropsko komisijo pozvala, naj prevzame aktivnejšo vlogo z vzpostavitvijo sistema pozavarovanja na ravni EU in javnega sklada za naravne nesreče, je nedavno poročal bruseljski portal Politico.

Poslovna tveganja

Kot omenjeno, se tudi podjetja srečujejo s številnimi starimi in novimi tveganji. Vendar se jih večina ne zaveda, da lahko zaščitijo svoje poslovanje in s tem preprečijo marsikatero težavo. »Problem je predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih, ki pogosto ne razmišljajo o finančni škodi, ki jih lahko prizadene. Velika podjetja so pri tem bolj ozaveščena. Največje tveganje za podjetje pogosto ni sama poškodba stroja ali zgradbe, temveč izgubljeni prihodki v času, ko ne more normalno poslovati. Zavarovanje obratovalnega zastoja zato krije izgubo kosmatega dobička in dodatne stroške zaradi požara, poplave, potresa, strojeloma ter drugih dogodkov, ki prekinejo poslovni proces. V sodobnem poslovnem okolju lahko do primerljivega izpada pride tudi zaradi nenadne odsotnosti ključnih kadrov, prekinitev v dobavni ali prodajni verigi ter tudi kibernetskih incidentov, ki za določen čas onemogočijo delovanje informacijskih sistemov. To je v tujini že splošna praksa, pri nas pa še ne,« pojasnjuje Peter Filip Jakopič, direktor Službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav.

V največji slovenski zavarovalnici so že obravnavali več škodnih primerov s posledično škodo, to je izgubo dohodka, ki je bistveno večja od same materialne škode. »Niso vsa podjetja enako odporna proti nepričakovanim dogodkom. Nekatera lahko poslovanje po škodi razmeroma hitro vrnejo v ustaljene tirnice, druga pa se soočijo z dolgotrajnimi prekinitvami. Predstavljajmo si podjetje, ki je odvisno od ključnega stroja. Če se ta pokvari, rezervni deli pa so dobavljivi šele čez šest mesecev, lahko brez ustreznega nadomestnega načrta ostane brez pomembnega dela prihodkov. Podobno velja, če potres poškoduje proizvodni obrat ali če požar uniči skladišče. Dokler podjetje ne zagotovi pogojev za ponovno delovanje, je njegovo poslovanje lahko resno omejeno ali celo povsem ustavljeno.«

Svet kibernetske varnosti na zgodovinski prelomnici

Ob tem ne smemo pozabiti tudi novih tveganj, kot so na primer kibernetski vdori, ki prav tako lahko povzročijo zastoj v poslovanju, ali visoki odškodninski zahtevki, ki lahko ohromijo poslovanje, podjetje pa gre lahko celo v stečaj, če nima ustreznega zavarovanja.

»Če imajo podjetja fotovoltaično elektrarno za namen pridobitne dejavnosti, jo lahko tudi zavarujejo za primer škode, če ne morejo zagotavljati dobave energije v sistem in so po pogodbi z distributerjem dolžni za to plačati penale. Zavarovalnice sledijo toku časa in imajo zavarovanja tudi za nova tveganja, ki jih pred 10 ali 20 leti še nismo poznali,« še pojasnjuje Peter Filip Jakopič. In dodaja, da smo včasih bolj govorili o zaščitah, ki pa so se iz finančnih in fizičnih premaknile v digitalna, sistemska in medsebojno povezana tveganja, kar pomeni tudi odgovornost. »Zato je treba biti ne samo vsebinsko, ampak tudi z vidika višine zavarovalne vsote pozoren, da je zavarovanje ustrezno.«

Večje povpraševanje po zavarovanju odgovornosti

Pri sklepanju zavarovanja odgovornosti je ključno razmisliti, kakšna je največja škoda, ki bi jo lahko povzročili komu drugemu, in na tej podlagi izbrati ustrezno zavarovalno vsoto. In kako se je v zadnjih treh letih spreminjalo povpraševanje slovenskih podjetij po zavarovanju odgovornosti in kateri dejavniki najbolj vplivajo na rast zanimanja? »V Zavarovalnici Triglav zaznavamo tako večje povpraševanje po samem zavarovanju kot po višjih zavarovalnih vsotah in širšem obsegu zavarovalne zaščite. Hkrati pa podjetja iščejo rešitve za nova tveganja, zlati na področju kibernetske varnosti. K temu prispevajo predvsem zahteve tujih poslovnih partnerjev, ki pogosto pogojujejo sodelovanje z ustrezno vsebino in višino zavarovalnega kritja, pa tudi vse večje zavedanje podjetij o potencialnih finančnih posledicah odškodninskih zahtevkov,« pojasnjuje Jakopič.

Katere vrste škodnih zahtevkov iz naslova odgovornosti podjetij pa so najpogostejše in pri katerih dejavnostih se zaznavajo največja tveganja? Med gospodarskimi dejavnostmi, ki so bolj tvegane, je po njegovih besedah izpostavljeno gradbeništvo. Gre zlasti za povrnitev škode, ki nastane zaposlenim pri opravljanju dejavnosti. Poleg tega tudi za škodo, ki nastane tretjim osebam – na primer škoda na sosednjih objektih, za katero je odgovorno zavarovano podjetje.

Realnost so tudi visoki odškodninski zahtevki

»Tako na primer pri zavarovanju poklicne odgovornosti vedno vprašamo, katera so največja tveganja, ki bi se jim lahko zgodila. Na primer, frizerji bi lahko nehote s škarjami porezali obraz stranke in bi bila potrebna plastična operacija, zatem pogledamo, koliko je povprečna odškodnina za tak primer, in izračunamo največjo možno škodo.« Odškodnine, ki jih lahko oškodovanci terjajo od odgovornega podjetja, so lahko zelo visoke. In če je zavarovalna vsota prenizka, jo zavarovanec izčrpa, še na podlagi izkušenj iz prakse pojasnjuje sogovornik.

Z UI in novimi generacijami premiki tudi v vodenju

»Kultura vlaganj odškodninskih zahtevkov iz zahodnega sveta, predvsem ZDA, se prek anglosaškega sveta širi tudi k nam. Tega pri nas pred 20 leti ni bilo, kar pomeni, da se ljudje tudi pri nas vse bolj zavedajo svojih možnosti in pravic. Saj če ne bi bilo kulture vlaganja zahtevkov, tudi teh zavarovanj ne bi prodajali.«

V Sloveniji je vedno več poklicev, ki imajo obvezno zavarovanje za odgovornost, med njimi so odvetniki, zdravniki, notarji, inženirji, nadzorni inženirji, arhitekti ... »Zavarovanje ne odpravlja odgovornosti. Če je posameznik ali podjetje odgovorno za nastalo škodo, ta odgovornost ostane. Zavarovanje zgolj poskrbi, da finančne posledice ne bremenijo neposredno odgovorne osebe ali podjetja, temveč jih v okviru dogovorjenega kritja prevzame zavarovalnica. Višino kritja oziroma zavarovalno vsoto si pri zavarovanju splošne odgovornosti določi podjetje samo, pri zavarovanju na primer avtomobilske in večine poklicnih odgovornosti pa je država predpisala najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora biti sklenjeno zavarovanje. Višino denarne odškodnine medtem določi sodišče na podlagi sodne prakse, pri čemer upošteva konkretne okoliščine primera. Pravila glede pristojnosti sodišč določajo, da lahko odškodninski zahtevek vložite v državi, kjer je nastala škoda, v državi sedeža zavarovalnice ali v svoji državi. Višina odškodnine pa je odvisna od države, v kateri tožite,« je še pojasnil Peter Filip Jakopič.