Moja vizija je plačilni ekosistem s popolnoma nevidno tehnologijo

Luka Gabrovšek, poslovni direktor za Slovenijo v družbi Mastercard, si že predstavlja svet, v katerem bodo transakcije potekale brez trenj – brez kartic, brez gesel in brez skrbi. Plačevanje bo povsem intuitivno in integrirano v vsakdanje življenje.

S kakšnimi izzivi se srečujete v vlogi vodje razvoja poslovanja v Sloveniji v korporaciji, kot je Mastercard?

Eden pomembnejših izzivov je usklajevanje globalnih prioritet mednarodnega podjetja z lokalnimi potrebami trga. Slovenija je majhen, a zahteven in napreden trg, zato moramo najti ravnotežje med inovacijami, ki prihajajo iz globalnega okolja, in rešitvami, ki so relevantne za lokalne partnerje. Poleg tega je pomembno graditi zaupanje in sodelovanje z imetniki kartic, bankami, fintech podjetji ter trgovci, saj je razvoj plačilnih ekosistemov uspešen le, če vključuje vse deležnike. Med izzivi sta tudi hitro prilagajanje na regulativne spremembe ter zagotavljanje varnosti in enostavne uporabniške izkušnje.

Kako se slovenski trg glede na plačilne navade, bančno infrastrukturo in sprejemanje digitalizacije razlikuje od drugih trgov v regiji, kjer deluje Mastercard? Smo v čem posebni?

Slovenija je eden najbolj naprednih trgov v jadranski regiji, ko govorimo o digitalnih plačilih. Potrošniki so odprti za inovacije – brezstična plačila so že standard, mobilne denarnice pa hitro pridobivajo priljubljenost. Bančna infrastruktura je sodobna in omogoča uvajanje novih tehnologij, kar nam daje odlične pogoje za razvoj naprednih rešitev. Posebnost Slovenije je visoka stopnja zaupanja v digitalne storitve, kar ustvarja idealno okolje za uvajanje inovacij, kot so žetonizacija, varnostne rešitve in digitalne identitete. Čeprav je trg manjši, ravno ta agilnost in digitalna zrelost predstavljata priložnost, da Slovenija postane referenčni primer za širšo regijo.

Mastercard vsako leto opravi vrsto raziskav glede potrošniških navad. Kako vaša statistika opiše povprečnega Slovenca?

Težko je govoriti o povprečnem Slovencu, saj se tipi uporabnikov močno razlikujejo glede na demografijo, življenjski slog in digitalno zrelost. Vseeno pa raziskave družbe Mastercard kažejo, da že več kot polovica potrošnikov v Sloveniji uporablja mobilna plačila, spletni nakupi pa so del vsakdana. Obenem je prav raznolikost uporabnikov v Sloveniji za nas priložnost, saj omogoča razvoj rešitev, ki so prilagojene različnim potrebam, od tradicionalnih uporabnikov do digitalnih pionirjev.

Pred kratkim sem na Kitajskem doživel manjši šok, saj je z gotovino in celo karticami vse težje plačevati, vse se seli v mobilne aplikacije in kode QR. Mar kaj takega čaka tudi nas? Katera plačilna tehnologija, na primer biometrija, žetonizacija, plačevanje s kodo QR, trenutno doživlja največji premik na slovenskem trgu in zakaj?

Kitajska je res izjemen primer, tam so mobilna plačila in QR-kode praktično izrinili gotovino in digitalne metode, ki smo jih vajeni pri nas. V Sloveniji je slika nekoliko drugačna – kartice ostajajo temelj plačevanja, mobilna plačila pa doživljajo izjemen porast. Po oktobrski raziskavi MasterIndex jih je letos že uporabljalo 70 odstotkov Slovencev, kar je velik skok v primerjavi s preteklimi leti. Največji premik opažamo pri brezstičnih plačilih prek mobilnih denarnic (NFC), ki so hitra, varna in enostavna, ter pri biometriji – več kot petina Slovencev že potrjuje plačila s prstnim odtisom, narašča tudi uporaba prepoznave obraza. QR-kode se pojavljajo, a predvsem kot dopolnilna rešitev, medtem ko žetonizacija in varnostne tehnologije postajajo standard v ozadju. Slovenija torej ne bo šla po kitajski poti, kjer kartice izginjajo, ampak bo prihodnost plačevanja pri nas predstavljala kombinacija kartic, mobilnih denarnic in naprednih varnostnih rešitev.

V katero smer pa gre razvoj v plačilni industriji?

Plačilna industrija se ne razvija le v smeri tehnologije, temveč tudi v smeri odgovornosti. Poleg inovacij, kot so mobilna plačila, biometrija in odprto bančništvo, je za Mastercard ključno, da gradimo trajnostne in vključujoče rešitve. To pomeni dostop do digitalnih plačil za vse skupine prebivalstva, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter spodbujanje finančne pismenosti. Verjamemo, da prihodnost plačevanja ni le v tem, kako hitro in varno bo transakcija izvedena, temveč tudi v tem, kako pozitivno vpliva na družbo in okolje.

Ljudje se vse bolj bojimo spletnih in finančnih prevar. Varnost transakcij je ključna. Kateri so najnovejši koraki, ki jih vpeljujete za zaščito potrošnikov pred goljufijami in izzivi kibernetske varnosti?

Varnost je temelj zaupanja v plačilni ekosistem, zato Mastercard nenehno uvaja napredne rešitve za zaščito potrošnikov. Najnovejši korak je uvedba platforme Mastercard Threat Intelligence, ki omogoča proaktivno zaznavanje in preprečevanje kibernetskih groženj, še preden pride do goljufij. Sistem združuje vpoglede o plačilnih prevarah z globalnimi podatki o varnostnih grožnjah ter opozarja na sumljive aktivnosti, kot so testiranja kartic, digitalne kartične prevare in napadi na trgovce. Z nakupom podjetja Recorded Future smo še okrepili rabo tehnologij umetne inteligence (UI) za analizo velikih količin podatkov in napovedovanje potencialnih napadov. V ozadju delujejo tudi tehnologije žetonizacije, biometrične avtentikacije in napredni sistemi za spremljanje transakcij v realnem času, ki zagotavljajo, da vsaka transakcija ostane varna.

Kaj sta žetonizacija in rešitev Click2Pay ter kako delujeta?

Žetonizacija (angl. tokenization) je varnostna tehnika, ki iz transakcij odstrani vse občutljive podatke. V praksi to pomeni, da namesto prave številke kartice pri plačilu uporabimo varnostni »nadomestek« – žeton. Tako občutljivi podatki nikoli ne zapustijo varnega okolja. Primer? Ko plačate z Apple Pay ali Google Pay, trgovec ne vidi vaše kartice, temveč le žeton, ki je neuporaben brez ustreznih varnostnih ključev. Tudi če bi ta žeton napadalec prestregel, ga ne more »osmisliti« in je zanj neuporaben. Žetonizacija je posledično ena najmočnejših zaščit pred zlorabami.

Click2Pay pa je globalni standard za enostavno in varno spletno plačevanje. Uporabnik se registrira z e-poštnim naslovom in poveže svoje kartice. Pri nakupu na spletni strani, ki podpira Click2Pay, se prikaže ikona »Click to Pay«, uporabnik izbere kartico in potrdi plačilo – brez ročnega vnosa številke kartice, datuma veljavnosti in številke CVV.

Na kakšen način pa že uporabljate umetno inteligenco za izboljšanje transakcij, personalizacijo ponudbe ali odkrivanje prevar na slovenskem trgu?

Pogosto se zdi, da je umetna inteligenca zlorabljen pojem, a v plačilni industriji to ne drži – ravno analiza velikanskih podatkovnih baz, kot so milijarde transakcij z vsemi parametri, je področje, kjer UI resnično pride do izraza. Naša UI je že tako napredna, da obvlada napovedovanje možnih napadov in s spremljanjem transakcij, ko se te odvijajo, skrbi, da je prav vsaka varna.

Ena izmed smeri prihodnjega razvoja je tudi odprto bančništvo. Kako Mastercard izkorišča ali namerava izkoriščati okvir odprtega bančništva (PSD2) v Sloveniji za ponujanje novih storitev, ki presegajo tradicionalno plačevanje?

Odprto bančništvo, ki ga omogoča PSD2, je za Mastercard priložnost, da presežemo tradicionalno plačevanje in ponudimo storitve z dodano vrednostjo. V Sloveniji že delujemo skladno z evropskimi standardi odprtega bančništva – povezujemo API-je bank v enoten vmesnik, kar omogoča varno in učinkovito izmenjavo podatkov. To odpira vrata storitvam, kot so agregacija računov, personalizirano upravljanje financ in pametni plačilni tokovi, ki temeljijo na podatkih. Cilj je izboljšati uporabniško izkušnjo in omogočiti potrošnikom, da z enega mesta upravljajo več računov, hkrati pa ponuditi inovativne rešitve za trgovce in fintech partnerje. V prihodnje bo Mastercard v Sloveniji gradil na odprtem bančništvu za razvoj storitev, ki temeljijo na podatkih – od personaliziranih ponudb do naprednih varnostnih mehanizmov – vedno ob popolnem spoštovanju varnosti in zasebnosti.

Če bi lahko spremenili eno stvar v slovenskem plačilnem ekosistemu čez noč, kaj bi to bilo?

Moja vizija je ustvariti plačilni ekosistem, kjer bo tehnologija popolnoma nevidna, a hkrati izjemno varna. Želim si sveta, v katerem bodo transakcije potekale brez trenja – brez kartic, brez gesel, brez skrbi – z uporabo biometrije, umetne inteligence in žetonizacije, ki bodo zagotavljale varnost na ravni, ki je danes nepredstavljiva. Cilj je, da plačevanje postane tako intuitivno in integrirano v vsakdanje življenje, da ga sploh ne opazimo, hkrati pa ohranimo popoln nadzor nad svojimi podatki in zasebnostjo.

Pravzaprav se stvari dejansko že odvijajo v tej smeri. Tehnologija žetonizacije in standard Click2Pay bosta, ko ju industrija v celoti implementira, omogočila, da se bosta varnost in uporabniška izkušnja kmalu sprehajali z roko v roki.