Največja potencialna grožnja za podjetja so kibernetski napadi

Največja potencialna grožnja, s katero se zdaj spopadajo podjetja, so krize zaradi kibernetskih napadov, je pokazala pred kratkim objavljena vseevropska raziskava, ki jo je opravila Evropska mreža agencij za krizno komuniciranje (Crisis Communications Network Europe – CCNE), katere članica je tudi slovenska agencija Taktik.

V raziskavi CCNE Pulse Check 2025 so članice mreže, agencije za krizno komuniciranje iz 18 evropskih držav, opisale vrsto in razširjenost kriz, s katerimi se ukvarjajo njihove stranke v letih 2024 in 2025, ter orodja, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem svetovanju. »Kar 11 od 18 agencij je kibernetske napade opredelilo kot največje tveganje za pojav kriz pri svojih strankah in jih uvrstilo pred motnje v gospodarstvu, politično nestabilnost ali carinske spore.«

Kibernetsko varnost je treba jemati resno

Raziskava je še pokazala, da je skoraj 90 odstotkov strokovnjakov za krizno komuniciranje iz mreže CCNE pripravljenost svojih strank na krize ocenilo kot zmerno ali slabo. Pri tem so kot primer navedli, da se podjetja pogosto zanašajo na elektronske priročnike za ravnanje v kriznih situacijah, vendar so ti med dejanskim kibernetskim napadom pogosto nedostopni. »Strokovnjaki poudarjajo, da so za zagotovitev resnične odpornosti na krize nujni usposabljanje za različne scenarije, jasna razdelitev odgovornosti in izkušnje iz prakse – ne le pisna dokumentacija,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Kaj prinaša prihodnost

Krizno komuniciranje v prihodnjih letih bo postalo še bolj kompleksno, poudarjajo agencije v mreži CCNE. In kateri najbolj aktualni izzivi so na vidiku v prihodnjih letih? To so kibernetski napadi in IT-incidenti, umetna inteligenca in dezinformacije, geopolitične spremembe in njihove posledice, lažne novice in razdeljenost družbe ter naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb in okoljska tveganja.

Zaradi vseh omenjenih izzivov je zagotavljanje večje odpornosti čedalje pomembnejše, in to tako samih organizacij kot njihovega komuniciranja, še navajajo v sporočilu za javnost, ter dodajajo, da raziskava Pulse Check kaže na boljše zavedanje o tej potrebi, vendar številna podjetja še vedno delujejo reaktivno in ne razmišljajo proaktivno.

Preventivni ukrepi

Veljavo pri pripravah na krize pridobivajo umetna inteligenca in orodja za zgodnje odkrivanje. In kakšni so preventivni ukrepi? Raziskava je pokazala, kako se članice mreže CCNE pri svetovalnem delu zanašajo na preventivne ukrepe. Tako več kot 70 odstotkov članic uporablja sisteme zgodnjega opozarjanja, kot sta spremljanje dogajanja v družbi ali tem, ki bi se lahko razvile v krize. Poleg tega tretjina agencij že uporablja orodja za spremljanje, ki temeljijo na umetni inteligenci, več kot polovica članic pa ima s strankami redne medijske treninge in delavnice na temo tveganj, še piše v sporočilu za javnost.

Pobudnik raziskave Frank Schroedter, sicer generalni direktor agencije Engel & Zimmermann, pravi, da bi podjetja morala biti povsem pripravljena tudi na najbolj črne scenarije, tako s tehničnega kot s komunikacijskega vidika. Orodja, kot so chatgpt, copilot, claude, boodle, cognivis, canva in tako dalje, se uporabljajo v Evropi kot pripomočki za analizo različnih scenarijev, spremljanje diskurza na spletu in pripravo gradiva za hitre odzive. »Umetna inteligenca je zelo zmogljiv pripomoček, vendar ne more nadomestiti izkušenj. Naš izziv pa je, kako je ta orodja mogoče odgovorno integrirati, da bodo zagotavljala resnično dodano vrednost,« pravi Schroedter.

Omenjena raziskava je bila opravljena marca in aprila letos, v njej pa so sodelovali odločevalci (lastniki, izvršni direktorji ali višji svetovalci) iz vseh 18 agencij, članic mreže CCNE.