Ostati konkurenčni v globalnem okolju

Nove priložnosti odpira tako globalizacija kot digitalizacija, hkrati pa obe slovensko delovno silo postavljata v neposredno konkurenco z vsemi, ki lahko delajo od koderkoli. Visoko izobraženi kader lahko danes iz domače kuhinje dela za podjetje v ZDA ali Singapurju, podjetja pa zaposlujejo tam, kjer je strošek nižji in talent enako dober.

Dodatno trg dela preoblikuje umetna inteligenca (UI), med drugim pojasnjuje Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. In sicer od nadomeščanja rutinskih nalog do vse bolj kompleksnih procesov, zato bo povpraševanje po kadrih s področij UI, podatkovne znanosti in kibernetske varnosti hitro raslo.

»Slovenija ima izjemno izobraženost in majhnost, ki bi nam lahko omogočali prožnost, a priložnosti nam uhajajo, ker jih ne znamo pretvoriti v konkurenčno prednost. Potrebujemo močnejša vlaganja v digitalne veščine, posodobljen izobraževalni sistem, kulturo vseživljenjskega učenja ter razmere, ki privabljajo visokotehnološke investicije. Ključno je tudi davčno razbremeniti podjetja, ki zaposlujejo domače strokovnjake, saj brez tega kapital ne bo ostal pri nas – in brez kapitala ni delovnih mest in rasti niti stabilne socialne države. Pomembno je ciljno znižati obdavčitev visokokvalificiranega dela, vzpostaviti posebne režime za povratnike in tuje strokovnjake ter omogočiti nagrajevanje z delniškimi opcijami, da bodo domača podjetja konkurenčna pri zadrževanju talentov,« je povedala sogovornica. In dodala, da so enako pomembne spodbude za podjetja, ki vlagajo v razvoj slovenskega kadra, saj bomo sicer ustvarili sistem, ki je ugodnejši za zaposlovanje tujcev kot domačih strokovnjakov. Vse to pa mora potekati v okviru stabilnega in predvidljivega davčnega okolja.

Po njeni oceni bo v prihodnosti mobilnost slovenskih strokovnjakov še večja, fizično in virtualno. Pričakovati je še močan pritisk avtomatizacije na rutinska delovna mesta, beg možganov pa se bo nadaljeval, če se ne bomo pravočasno prilagodili. »A pozitivni scenarij je dosegljiv, če okrepimo izobraževanje, raziskave, razvoj ter vzpostavimo davčni in poslovni okvir, v katerem se kapital izplača zadržati, ljudem pa se izplača tu živeti in ustvarjati. Slovenija ima prednosti – izobražene ljudi, ambicijo in prožnost majhne države.«

Visoka obdavčitev zmanjšuje konkurenčnost trga dela

Visoka obdavčitev dela zmanjšuje konkurenčnost slovenskega trga dela in konkurenčnost nasploh, kar je posebej izrazito pri visoko izobraženih in specializiranih kadrih, ki prejmejo nižje neto plače kot v državah, kot so Avstrija, Nemčija, Danska in druge. »To pomeni, da posameznik z enakimi kompetencami in bruto plačo v Sloveniji realno odnese domov manjši zaslužek, kar povzroča odtok tovrstne delovne sile v tujino. Po drugi strani so slovenski kadri za delodajalce primerljivo dražji. Podjetja lahko danes zaradi digitalizacije brez težav najamejo strokovnjake oziroma delavce iz držav z nižjimi stroški dela, kar za slovenske delodajalce pogosto pomeni bolj ekonomično rešitev. Tako se soočamo z dvojno težavo: slovenski strokovnjaki, delavci dobijo v žep manj, podjetja pa zanje plačajo več. Posledično se kadri selijo iz Slovenije, saj lahko drugje bolje unovčijo svoje znanje.«

Hkrati po oceni Barbare Žibret Kralj obstaja še resnejša bojazen, ki je mnogi še ne vidijo, in to je, da se slovenski izobraženi kadri, tudi če bi želeli ostati v Sloveniji, sploh ne bodo imeli priložnosti zaposliti v Sloveniji, ker bodo podjetja zaradi stroškov raje izbirala ekvivalentno usposobljene delavce v tujini, saj je in bo to za podjetje ceneje. Zato je po njenem treba naslavljati dva izziva: kako doseči, da bodo strokovnjaki – domači ali tuji – prihajali (nazaj) v Slovenijo, in kako doseči, da bodo tisti, ki želijo ostati v Sloveniji, sploh imeli karierne priložnosti. Kot pravi, se nam dogaja erozija domačih kariernih priložnosti, kar vodi v izgube razvojnih pozicij in s tem v dolgoročno slabšanje celotne gospodarske strukture, gospodarstva. »Pri tem je treba povedati, da niso pred izzivom samo višje plačana delovna mesta, saj podjetja zaradi stroškov selijo funkcije v poslovno ugodnejša okolja in vzpostavljajo t. i. shared service centre v tujini. Pri tem pa šele prihaja val nadomeščanja delovne sile z umetno inteligenco – najprej pri bolj rutinskih, kasneje pa tudi pri zahtevnejših opravilih. Vse to je treba hitro nasloviti.«

Na vprašanje, na katere države se podjetja obračajo kot alternative za slovenske kadre, pa sogovornica odgovarja, da se podjetja, ki iščejo visoko usposobljene strokovnjake, najpogosteje obračajo na okolja, kjer je strošek dela nižji, obdavčitev ugodnejša ali je trg dela bolj fleksibilen (hitrejše in enostavnejše zaposlovanje in odpuščanje). »Odvisno je od potrebe podjetja, ali iščejo specifična znanja ali pa se odločajo za stroškovno optimizacijo … pogosta alternativa so sosednje države pa predvsem države z visokim tehnološkim napredkom in odličnimi razvojnimi priložnostmi ter tiste države, ki imajo hitro rastoči IT-sektor in boljše razmerje med stroškom in produktivnostjo: torej tiste, ki ponujajo boljše razmerje med bruto in neto plačo ter konkurenčnejše pogoje. Zanimive so oddaljene 'remote' destinacije, zlasti z Balkana in drugih držav z nižjimi stroški dela, kjer je digitalna pismenost visoka. Glavni razlogi za ta trend so kombinacija davčnih pogojev, fleksibilnost, razvojne možnosti, velikost trga. Pomembni sta tudi prijaznost poslovnega okolja za investicije ter predvidljivost.«

Izjemni potencial nam polzi iz rok

In kateri sektorji so najbolj prizadeti? Največje pritiske po izkušnjah Barbare Žibret Kralj čutijo panoge z najmočnejšo mednarodno konkurenco – IT, inženiring, farmacija, biotehnologija ter finančno-svetovalni sektor –, kjer globalna podjetja privabljajo strokovnjake z boljšimi pogoji in hitrejšo rastjo. »A ključno je, da težava ni le odhajanje kadra, temveč to, da se številna strokovna delovna mesta v takih panogah v Sloveniji sploh več ne bodo ustvarjala. Če ne bomo konkurenčni, bodo podjetja raziskovalne in razvojne funkcije selila drugam in s tem odnašala priložnosti našim talentom.«

V Sloveniji imamo po njenih besedah izjemen potencial, ki pa nam vse bolj polzi iz rok, čeprav smo država z verjetno najvišjo stopnjo izobraženosti v regiji. »Prav naša majhnost bi nam lahko omogočala izjemno prožnost in hitre premike, saj imamo veliko izobraženega kadra, močno željo po uspehu ter priložnost, da te prednosti izkoristimo bolj učinkovito kot velike države. A tega ne počnemo, ker nas omejuje preobsežen državni aparat in ker smo kot zelo socialna država pogosto premalo pozorni na omejitve, ki jih tak sistem prinaša; socialna država je dragocena, vendar lahko obstaja le ob močni gospodarski rasti, zato je nujno, da ne duši ravno tistih mehanizmov, ki jo omogočajo.«

Če želimo nove priložnosti, poudarja sogovornica, moramo razvijati nišne visokotehnološke panoge, v katerih že imamo znanje – od zelenih tehnologij do kibernetske varnosti in industrijske rabe umetne inteligence –, ter graditi raziskovalno-razvojne centre v sodelovanju s tujimi partnerji, hkrati pa okrepiti okolje za startupe z bolj stabilno regulativo, manj birokracije in ustreznimi davčnimi spodbudami.

Ključno je tudi vprašanje, kako obdržati talente in kako poskrbeti, da bo domače okolje za podjetja sploh dovolj privlačno, da bodo zaposlovala slovenske strokovnjake; to zahteva znižanje davčne obremenitve, smiselno ureditev lastniških opcij, predvidljivo poslovno okolje ter dobro življenjsko infrastrukturo – od stanovanj do zdravstva. »Enako pomembno je ustvariti davčne spodbude za podjetja, ki vlagajo v razvoj domačega kadra, saj če kapitala ne bomo znali obdržati v Sloveniji, ne bomo imeli ne delovnih mest, ne davčnih prihodkov, ne rasti. To so vprašanja za resen, strateški premislek o tem, kakšno gospodarsko in družbeno prihodnost želimo,« še pravi Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.