Pisalna miza lahko pripomore, da nam je manj vroče

Uravnavanje dovoda in temperature zraka v pisarnah je velik izziv zaradi različne občutljivosti in potreb zaposlenih, globalno segrevanje pa razmere še poslabšuje. Kot navajajo raziskovalci univerze v Delftu na Nizozemskem, so pregrete pisarne vse bolj del vsakdana zaposlenih, k čemur poleg podnebnih sprememb prispeva tudi izboljšana izolativnost stavb. Večje toplotno udobje pa je med drugim mogoče doseči s pisalnimi mizami.

Klimatski sistemi lahko zagotavljajo želeno temperaturo, vendar porabijo veliko energije in pomembno prispevajo k obremenitvam električnega omrežja v konicah, še posebej v obdobjih, ko so zunanje temperature visoke. Energijsko varčnejši stropni ventilatorji so za pisarne odprtega tipa lahko obetavna alternativa, trdijo znanstveniki, »saj s povečanjem pretoka zraka pospešujejo oddajanje toplote človeškega telesa in izboljšujejo toplotno ugodje pri višjih notranjih temperaturah. To omogoča zvišanje nastavljenih notranjih temperatur brez zmanjšanja zaznanega udobja, s čimer se zmanjša potreba po energetsko potratnih hladilnih sistemih.«

Tveganja so ogledalo časa, v katerem živimo

Vendar učinkovitost ventilatorja ni odvisna samo od naprave. Na poti gibanja zraka močno vpliva prostorska razporeditev, vključno s postavitvijo pisalnih miz, pregrad in zaposlenih. »V skupnih pisarniških prostorih, kjer je več ljudi odvisnih od istega vira pretoka zraka, je še posebej pomembno razumeti, kako se zrak porazdeljuje,« poudarjajo.

Hladi naj se trup, ne gležnji

S študijo, ki so jo objavili v junijski izdaji revije Zveze evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, so ovrgli med ljudmi pogosto domnevo, da pohištvo ovira pretok zraka in zmanjšuje njegovo gibanje na območju, kjer se zadržujejo ljudje. Nasprotno, izkaže se, da lahko pisalne mize znatno in ugodno spremenijo vzorce pretoka zraka. Simulacije so namreč pokazale, da v prostorih brez pisalnih miz curek zraka skoncentrirano teče navzdol v širini vetrnice, v stiku s tlemi pa se razprši vodoravno tik nad tlemi. To ustvari gibanje zraka na višini gležnjev, dokaj nizke pa ostajajo hitrosti zraka na višini sedenja, kjer je hlajenje za ljudi v prostoru bolj učinkovito.

»Če so pod ventilatorjem postavljene mize, se tok zraka ustavi na njihovi površini in se tik nad njo, kar je ravno v višini človekovega trupa, če ta sedi za mizo, razprši na vse strani,« so ugotovili. Meritve gibanja zraka v višini trupa osebe so pokazale, da se njegova hitrost poveča za približno 200 odstotkov v primerjavi s hitrostjo zraka na isti višini, če pisalne mize ni.

V naslednjem koraku so raziskovalci z eksperimenti ugotavljali, kako spremembe zračnega toka vplivajo na počutje zaposlenih. V prostoru je bilo 28 stopinj Celzija, kar ljudje običajno občutijo kot pretoplo. S povečevanjem hitrosti zraka se je jasno pokazal premik v občutku toplote od rahlo pretoplega do ustreznega, kar »kaže na to, da gibanje zraka učinkovito zmanjšuje občutek toplote pri povišanih temperaturah«.

Zaposleni, ki delajo v kakovostnem okolju, so praviloma bolj zadovoljni, bolj motivirani in manjkrat odsotni zaradi zdravstvenih težav. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ko kaže 28 stopinj

Meritve so pokazale, da je pri temperaturi 28 stopinj Celzija v prostoru 96 odstotkov ljudi, vključenih v eksperiment, poročalo o ustrezni temperaturi, ko je hitrost zraka na višini stola dosegala v povprečju nekaj manj kot pol metra na sekundo (približno 1,8 km/h – za primerjavo, človek v povprečju hodi s hitrostjo nekaj manj kot 5 km/h), in sicer s skupno porabo moči ventilatorja le 7,2 vata.

Strategija hlajenja z ventilatorji je učinkovita, povzemajo raziskovalci, na podlagi ugotovitev pa poudarjajo, da višje hitrosti gibanja zraka sicer še zmanjšajo občutek toplote, vendar so zaposleni lokalno poročali o prepihu. Pomembno je najti pravo ravnotežje med hitrostjo gibanja zraka in tveganjem za prepih, ne pa zgolj vklopiti ventilator na najvišjo hitrost, so še opozorili. Z oddaljenostjo od središča ventilatorja hitrost zraka v višini trupa pada, kolikšna je na določenem mestu, pa je mogoče izračunati.

Študija je narejena na konkretnem primeru in kaže na pomen zgodnjega načrtovanja distribucije zraka v prostoru, oblikovalci lahko definirajo cone intenzivnejšega in umirjenega gibanja zraka, kar omogoča bolj informirano postavljanje miz ter stropnih ventilatorjev.

Kakovostni zrak element ESG

Da toplotno ugodje v pisarni še ne pomeni, da je zrak v njej kakovosten, pa opozarjajo tudi v Lunosu Slovenija. »Čeprav se zavedanje o pomenu kakovosti zraka v zaprtih prostorih v zadnjih letih povečuje, tega v večini podjetij še ne spremljajo sistematično. Veliko se jih za meritve odloči, ko se pojavijo konkretne težave, na primer pritožbe zaposlenih, občutek zatohlosti, slabša koncentracija ali težave z obstoječim prezračevalnim sistemom,« pojasnjuje Sandra Ivanovič Maričič, vodja marketinga v Lunosu Slovenija.

Najnaprednejša podjetja pa kakovost zraka vključujejo v redno spremljanje razmer v delovnem okolju, podobno kot ergonomijo, varnost pri delu in digitalno opremljenost. Obravnavajo jo kot strateško naložbo, s katero se dolgoročno povečata tako zadovoljstvo zaposlenih kot tudi poslovna uspešnost, prepoznavajo jo tudi kot dejavnik pri privabljanju in zadrževanju zaposlenih. V okviru pristopa ESG postaja kakovost delovnega okolja pomemben element družbene odgovornosti podjetij.

Spremljajo predvsem koncentracijo ogljikovega dioksida, temperaturo, relativno vlažnost, prašne delce (PM2,5 in PM10), hlapne organske spojine (VOC), v nekaterih primerih pa tudi prisotnost drugih specifičnih onesnaževal. Kot dodaja sogovornica, se je treba zavedati, da en sam parameter ne pokaže celotne slike, smiselno je spremljati kombinacijo kazalnikov glede na vrsto prostora in dejavnost. Za primer navaja meritve ogljikovega dioksida v sejnih sobah ali odprtih pisarnah. Prostor je lahko na videz urejen in prijeten, vendar meritve pokažejo, da koncentracija ogljikovega dioksida ​hitro narašča, ko se v njem zbere več ljudi. »Splošno priporočilo je, naj podjetja začnejo ukrepati, ko se vrednosti ogljikovega dioksida ​pogosto približujejo ali presegajo približno 1000 ppm. Pri vrednostih nad 1500 ppm je prezračevanje praviloma nezadostno in je treba preveriti možnosti izboljšav.«

Številke zgovornejše od občutka

Sicer pa bi morali biti delodajalci pozorni na ponavljajoče se pripombe zaposlenih, kot na primer, da je v prostoru zatohlo, da se je težko koncentrirati, da so po sestanku popolnoma utrujeni, da jih začne boleti glava proti koncu dneva, da morajo imeti odprta okna tudi, ko je zunaj mrzlo. »Med pogostimi znaki, da je treba ukrepati, so tudi suhe ali razdražene oči, draženje grla, občutek težkega zraka, zaspanost in zmanjšana delovna učinkovitost. Pomembno je, da podjetja takšnih opozoril ne obravnavajo kot subjektivne občutke zaposlenih. Ljudje pogosto prvi zaznajo, da nekaj v prostoru ni optimalno, vendar sta za pravilno ukrepanje potrebna strokovna analiza in merjenje,« pojasnjuje.

Kdo bo po novem lahko preverjal dejanske lastnike podjetij

V praksi se sicer pogosto dogaja, da se na slab zrak v nekem prostoru navadimo in se prilagodimo, tako da po določenem času nanj nismo več pozorni, vendar to ne pomeni, da posledic ni. Te se čutijo v človekovi energiji, koncentraciji in zadovoljstvu. Slabo prezračeni prostori lahko povzročijo utrujenost, slabšo pozornost, glavobole in občutek nelagodja. Pri zaposlenih, ki opravljajo zahtevnejše miselno delo, se lahko to odrazi tudi v zmanjšani sposobnosti odločanja, počasnejšem reševanju problemov in manjši učinkovitosti, navajajo v Lunosu. In še, da je kakovost zraka tudi vprašanje produktivnosti. »Zato je objektivno in preventivno spremljanje kakovosti zraka tako pomembno. Merilni sistemi omogočajo, da podjetje ukrepa na podlagi podatkov in ne šele takrat, ko težave postanejo očitne,« pravi Sandra Ivanovič Maričič.