Podjetja si želijo čim manj zapletenih pravil

Da je treba poenostaviti zakonodajo v prihodnjem digitalnem svežnju, predvsem v zvezi s podatki, kibernetsko varnostjo in umetno inteligenco, se zaveda tudi evropska komisija. Zato bo do 14. oktobra zbirala dokaze, podprte z raziskavami in najboljšimi praksami glede poenostavitve.

Podpredsednica evropske komisije, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen je ob tem poudarila, da je poslovanje v Evropi treba olajšati, ne da bi pri tem ogrožali naše visoke standarde spletne pravičnosti in varnosti. »Želimo si pravilnik, ki bo naklonjen inovacijam: tako v smislu uporabe pravil kot tudi poenostavitve zakonodaje, pri čemer naše cilje lahko dosežemo z nižjimi stroški. Naš cilj je manj birokracije, manj prekrivanj in manj zapletenih pravil za podjetja, ki poslujejo v EU.«

Naj spomnimo, da je omenjeni sveženj za digitalno področje v skladu z načrtom evropske komisije za poenostavitev ter prizadevanji za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov za podjetja. Pobuda podpira tudi cilj evropske komisije, da se upravno breme zmanjša za vsaj 25 odstotkov za vsa podjetja ter za vsaj 35 odstotkov za mala in srednja podjetja.

Digitalna preobrazba le z razvitim sektorjem IKT

Digitalno preobrazbo gospodarstva, javnega sektorja in družbe kot celote omogoča razviti sektor IKT, ki zagotavlja ustrezno infrastrukturo, znanja in storitve. Najnovejši podatki Statističnega urada (Surs) kažejo, da je bilo leta 2024 v Sloveniji v sektorju IKT kar 11.092 aktivnih podjetij, kar je pet odstotkov več kot leto prej, ustvarila pa so za 6477 milijonov evrov čistega prihodka; to je za šest odstotkov ali okoli 386 milijonov evrov več kot leta 2023. Od tega so 92 odstotkov prispevala podjetja v storitvenem sektorju IKT (90 odstotkov leta 2023) in preostalih osem odstotkov podjetja v proizvodnem sektorju IKT.

»Čisti prihodek se je najbolj povečal v dejavnosti obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov (za 12 odstotkov), sledili sta dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge, s tem povezane dejavnosti (za deset odstotkov) in telekomunikacijske dejavnosti (za sedem odstotkov), pri katerih je čisti dobiček zrasel za približno 116 milijonov evrov. Podjetja v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti so ustvarila 45 odstotkov čistega prihodka sektorja IKT (leto prej 43 odstotkov),« še navaja Surs.

Poskok dodane vrednosti

Podjetja v sektorju IKT so lani ustvarila 2618 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je 16 odstotkov ali za 363 milijonov evrov več kot leta 2023. Podatki Sursa še kažejo, da so od tega 94 odstotkov prispevala podjetja storitvenega sektorja IKT (93 odstotkov leta 2023). Podjetja v storitvenem sektorju IKT so dodano vrednost zvišala za 17 odstotkov, tista v proizvodnem pa za šest odstotkov.

»Pregled po posameznih aktivnostih pokaže, da se je dodana vrednost v dejavnosti trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo povišala za 26 odstotkov, v telekomunikacijski dejavnosti za 22 odstotkov in v dejavnostih računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti ter obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov po 15 odstotkov.«

In koliko je znašala dodana vrednost podjetij v sektorju IKT na zaposlenega in samozaposlenega? Lani 71.032 evrov, leta 2023 pa 62.210 evrov.

Zaposlovanje v sektorju IKT

V sektorju IKT je bilo lani 36.857 zaposlenih in samozaposlenih (dva odstotka več kot leta 2023). Surs navaja, da se je v proizvodnem sektorju njihovo število zmanjšalo za štiri odstotke, v storitvenem pa povečalo za dva odstotka. »V zadnjem je delo opravljalo 90 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih sektorja IKT. V storitvenem sektorju IKT se je število zaposlenih in samozaposlenih dvignilo na 33.327 zaposlenih in samozaposlenih. Kar 71 odstotkov oziroma največ jih je delo opravljalo v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti. Njihovo število se je povečalo za tri odstotke, predlani pa za 11 odstotkov.

Za plače je bilo lani v sektorju IKT namenjenih okoli 1231 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot predlani. V proizvodnem sektorju so se sredstva za plače povečala za en odstotek in storitvenem za osem odstotkov. Največja rast, za devet odstotkov, je bila v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, še kažejo najnovejši podatki Sursa.