Pomanjkanje kadrov bo vplivalo na kakovost izobraževanja

Za močno gospodarstvo in podjetja so pomembni dobro usposobljeni kadri, ki razvijajo znanja in kompetence v skladu s potrebami delovnega mesta. Ključno pa je tudi, da trendom sledi tudi izobraževalni sistem. V podkastu Moč gospodarstva smo gostili Gregorja Mohorčiča, direktorja Centra za poklicno izobraževanje (CPI), ki je osrednja inštitucija za razvoj, raziskave in svetovanje na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Uvodoma je komentiral izsledke lani izvedene raziskave v državah OECD med 280.000 učitelji. Pokazala je, da si dve tretjini učiteljev v Sloveniji pri delu še ne pomaga z umetno inteligenco (UI), kar je pod povprečjem držav OECD. Večina jih je kot razlog navedla, da za to niso ustrezno usposobljeni, petina pa, da nimajo ustrezne infrastrukture.

Kot je dejal, UI tudi v šolstvo prihaja na velika vrata, uvaja se v vse pore šolskega sistema in dnevno spreminja dogajanje. V smernicah je uvedba digitalnih tehnologij in orodij navedena, vendar je pri tem najpomembnejše delo ter zavzetost učiteljev in vodstev šol. Strinjal se je, da so pri tem nekateri bolj in drugi manj opremljeni in tudi vešči, CPI pri tem nudi nekaj podpore, »ključno pa je, da se bomo v prihodnje dogovorili, kaj in kako bomo uporabljali. UI spreminja odnos do izobraževanja, tudi učiteljev odnos do dela. Na tem področju nas čaka še kar precej dela«.

Aktualni projekt modernizacije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki pa prenavlja kurikularne dokumente, razvoj tega področja upošteva. Kakor tudi preostale trende, kot je trajnostni razvoj in zeleni prehod, ukvarja se z vprašanjem (hitrejšega) prehajanja iz izobraževalnega sistema na trg dela, pomenom prepoznavanja potreb delodajalcev na lokalni ravni. »Ključna bo implementacija vsega tega v praksi, spremembe se dogajajo v razredu,« je še enkrat poudaril Mohorčič.

Sistem omogoča dodajanje aktualnih vsebin

V podkastu je beseda tekla tudi o sposobnosti prilagajanja izobraževanja potrebam trga dela. Mohorčič je ocenil, da je izobraževalni program dovolj odprt, da lahko učinkovito sledi spremembam, tako v okviru rednega programa z dodajanjem vsebin kot v odprtem delu kurikula, ki je izključno v domeni šole in se ne potrjuje na nacionalni ravni.

V podkastu se je Marjana Kristan Fazarinc z gostom Gregorjem Mohoričem pogovarjala tudi o sposobnosti prilagajanja izobraževanja potrebam trga dela. FOTO: Marko Feist/Delo

Izobraževanje v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju je kakovostno, je ocenil. Med izzivi je pomanjkanje kadrov, in to predvsem na področju naravoslovja in tehnike, kar bi v prihodnosti lahko vplivalo na kakovost izobraževanja. Izpostavil je vidik socialnega partnerstva, ki je v poklicnem šolstvu pomemben in na določenih področjih – gledano regijsko – tudi že močno prisoten, na drugih pa šepa. Želi, da bi bilo povezovanja med šolami in podjetji še več, saj je v korist obeh strani.

Da je poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji kakovostno, potrjujejo tudi uspehi mladih, ki se udeležijo največjega evropskega tekmovanja odličnosti v poklicih, EuroSkills. Pohvalil je pet medalj, ki jih je iz zadnjega tekmovanja jeseni prineslo 14 tekmovalcev, ki so nastopili v 11 panogah.

Domen Filipič gre na Dansko po zmago

Poudaril je, da tekmovalci iz drugih držav lahko trenirajo vse leto in to na opremi, ki jo potem uporabljajo tudi na tekmovanju, v Sloveniji si tega že zaradi finančnih sredstev ne morejo privoščiti. Projekt, ki ga podpira tudi evropska komisija, se v Sloveniji sofinancira iz sredstev programa NextGeneration EU ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje. ekmovalci pri nas se s pomočjo mentorjev in ekspertov pripravljajo nekaj mesecev, in poleg zagnanosti vseh vključenih ter talenta tekmovalcev so rezultati, ki jih dosegajo tudi rezultat splošnega dobrega dela v šolah in ne nazadnje šolskega sistema, je prepričan Mohorčič.

Mreženje za kakovost

V Sloveniji že dalj časa teče program mreženja za kakovost. V vsaki instituciji je skrb za kakovost ključna, kajti pomembno je vedeti, na katerem področju dela dobro in to lahko nadgrajuje, po drugi strani pa prepozna področja, ki jih je treba izboljšati.

»CPI je nacionalna točka za zagotavljanje kakovosti – imamo kazalnike, sprejete na evropske ravni, ki jih vsaka država prilagodi svojim nacionalnim specifikam,« je pojasnil in poudaril pomen sodelovanja vseh deležnikov, da bo možno postaviti »prave indikatorje, ki bodo merili prave stvari, na podlagi tega pa bodo potem šole pripravile akcijske načrte za izboljšave«. Z nekaterimi šolami, ki so to že prepoznale kot dodano vrednost, na tem področju še sodelujejo, cilj pa je postopoma v to mreženje vključiti vse šole – da bodo vedele, da je to nujno potrebno in da prinaša rezultate. Omogoča namreč tudi izmenjavo dobrih praks, zamisli.