
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Po državi bodo v okviru projekta ESG pospešek pripravili specializirana brezplačna usposabljanja, ki bodo namenjena predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Z njimi bi radi opolnomočili slovenska podjetja z znanji za učinkovito implementacijo prostovoljnega trajnostnega poročanja.
Komu je namenjen projekt ESG pospešek? Kot so navedli na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji, ki si želijo razumeti pomen prostovoljnega trajnostnega poročanja, spoznati aktualne zakonodajne zahteve, vzpostaviti sisteme za zbiranje potrebnih podatkov ter pridobiti znanje in podporo za pripravo prostovoljnega trajnostnega poročila skladno z načeli ESG (okolje, družba, upravljanje).
Omenjena podjetja bodo z usposabljanji ESG pospešek pridobila osnovna znanja o implementaciji načel ESG v njihovo poslovanje. Obenem bodo dobila usmeritve, kako in katere podatke pridobiti za pripravo prostovoljnega poročila o trajnostnosti.
»MSP, ki se bodo odločili za prostovoljno poročanje o trajnostnosti, bodo lahko za pripravo poročila pridobili tudi vavčer ESG, ki bo objavljen predvidoma v prvi polovici leta 2026 in ga bo izvajal slovenski podjetniški sklad. Usposabljanja bodo potekala v kombinaciji spletnih in fizičnih izvedb po različnih lokacijah v vseh statističnih regijah. Program zajema štiri module, ki podjetja korak za korakom vodijo od razumevanja pomena trajnosti do priprave trajnostnega poročila in akcijskega načrta. Usposabljanja za MSP bodo potekala od oktobra do konca februarja 2026 v štirih modulih prek spleta (modul 1 in modul 4) in v živo (modul 2 in modul 3) po vseh slovenskih regijah. Prijava na posamezen modul je možna na spletni strani ESG pospeška.«
V večini primerov MSP niso neposredno zavezani trajnostnemu poročanju, vendar se z zahtevami srečujejo posredno, prek dobaviteljskih verig, partnerjev, bank in investitorjev. Kot poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, prostovoljno trajnostno poročanje prinaša podjetjem številne koristi, tudi lažji dostop do finančnih virov, saj banke in investitorji vse bolj upoštevajo trajnostne vidike poslovanja. Poleg tega prinaša konkurenčno prednost pri večjih kupcih, ki od dobaviteljev zahtevajo standarde ESG; prihranke z uvajanjem praks ESG, na primer z energetsko učinkovitostjo, ter večanje ugleda in zaupanja podjetja med zaposlenimi, kupci in širšo skupnostjo.
Podjetje lahko na posamezne module omenjenega brezplačnega usposabljanja pošlje različne zaposlene. Kot pojasnjujejo, bo vsak udeleženec prejel potrdilo o udeležbi za modul, ki ga je uspešno opravil. Če se bo uspešno udeležil vseh štirih modulov, bo prejel certifikat ESG pospeška. Kot dodajajo, projekt ESG pospešek izvajajo v okviru ukrepa Trajnostno poročanje MSP ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga slovenski podjetniški sklad izvaja prek gospodarske zbornice s konzorcijskimi partnerji. Sredstva za izvedbo so zagotovljena iz podnebnega sklada. V konzorciju GZS sodelujejo obrtno-podjetniška zbornica (OZS), Infinite Pure Solutions (IPS), Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) ter podjetje Arctur.
Ta teden je potekal sklepni dogodek programa Strateške trajnostne in krožne transformacije podjetij, s katerim je 154 podjetij iz različnih panog zaključilo triletni proces celovite preobrazbe poslovanja. Podjetja so, kot poudarjajo v Spiritu Slovenija, razvila nove, trajnostno naravnane poslovne modele, ki vključujejo elemente digitalizacije, partnerskega sodelovanja in prilagodljivosti spremembam trga. »Rezultati se kažejo v inovativnih rešitvah, večjih kompetencah in bolj odpornih, konkurenčnih ter trajnostno naravnanih poslovnih modelih. Izvedenih je bilo 139 projektov, ki prispevajo k ciljem krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Več kot 90 odstotkov podjetij je poročalo o pozitivnih učinkih na okoljskem, ekonomskem in družbenem področju.«
Omenjeni program vodi Spirit Slovenija in je ključni nacionalni mehanizem podpore slovenskim podjetjem pri prehodu v trajnostno, zeleno in digitalno gospodarstvo. Kot so zapisali, gre za nadgradnjo dolgoletnih prizadevanj agencije in ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da bi slovenskim podjetjem omogočili trajnostno preobrazbo poslovanja. Temelje za trajnostno in strateško transformacijo slovenskega gospodarstva gradi Spirit Slovenija od leta 2015. Na agenciji deluje tudi Enotna točka za strateško, trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva, vzpostavljena je bila tudi Skupnost slovenskih podjetij, ki so že opravila poglobljen proces transformacije poslovanja.
»Spirit Slovenija in gospodarsko ministrstvo sta iz načrta za odpornost in okrevanje za ta namen zagotovila dobrih 16 milijonov evrov prek javnega razpisa za podporo zagonskim, mikro, malim in srednje velikim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022–2025. Sredstva so podjetja namenila razvoju trajnostnih strategij in izvedbi projektov, ki prinašajo inovacije v procese, organizacijo in tehnologijo.«
V okviru programa so podjetja dosegla pomemben premik v razumevanju krožne transformacije – od osredotočanja na izdelke k celovitemu organizacijskemu pristopu, ki vključuje procese, kompetence, dobavne verige in odnose z lokalnim okoljem. »Podjetja, ki so zaključila proces, so dokazala, da razumejo pomen trajnostne naravnanosti in si želijo aktivno soustvarjati prihodnost slovenskega gospodarstva. Njihovi rezultati kažejo, da trajnostne in strateške odločitve niso trend, temveč so temelj konkurenčnosti prihodnosti,« je na sklepnem dogodku poudarila Tamara Zajec Balažič, direktorica Spirita Slovenija, in dodala, da strateška transformacija ni sprint, temveč je maraton.
Na sklepnem dogodku je Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje in sopredsednik Mednarodnega panela za vire (IRP UNEP), predstavil aktualne izzive in priložnosti krožnega gospodarstva. Opozoril je, da človeštvo že presega sedem od devetih planetarnih meja, kar kaže na resno neravnovesje med človekom in naravo.
»Prihodnost ne more biti drugačna kot zelena in pravična. Sedanje gospodarstvo, usmerjeno v kvantitativno rast na račun prihodnjih generacij, je moralno vprašljivo,« je dejal. Potočnik vidi ključ do sprememb v etični in ekološko vzdržni rabi naravnih virov ter uravnoteženju tržnih signalov in zakonodajnih ukrepov, zlasti davčne politike. Po njegovem trajnost ni v nasprotju s konkurenčnostjo, a podjetja potrebujejo stabilno okolje in jasne politične usmeritve. Za uspešen prehod v krožno gospodarstvo je, kot pravi, ključno vključevanje malih in srednje velikih podjetij prek mrež, spodbud in partnerskih iniciativ.
Podjetniki se lahko do 27. novembra prijavijo na razpis javne agencije Spirit Slovenija za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja prek podpornih institucij 2026–2029, v okviru katerega je na voljo 13,8 milijona evrov. Namen razpisa je zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja, ki bo zagotavljalo brezplačne podporne storitve ciljnim skupinam uporabnikov.
Prek razpisa bo zagotovljeno podporno okolje, ki bo na celotnem ozemlju države izvajalo brezplačne podporne storitve za vse potencialne podjetnike ter mikro, mala in srednje velika podjetja, vključno s socialnimi podjetji v vseh razvojnih fazah.
»Te storitve bodo prispevale h krepitvi podjetniškega potenciala, pospeševanju ustanavljanja novih podjetij, povečevanju števila in stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij ter premagovanju ovir na podjetniški poti,« so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je za izvedbo razpisa odobrilo 9,1 milijona evropskih sredstev. Kot so dodali, s pomočjo evropskih sredstev tako krepijo podjetniški potencial, pospešujejo ustanavljanje novih podjetij, vključno s socialnimi, povečujejo stopnjo preživetja novoustanovljenih podjetij in pomagajo podjetnikom pri premagovanju ovir na podjetniški poti.
Na razpis se lahko prijavijo regijski konzorciji, ki so sestavljeni iz podpornih institucij Spot Svetovanje in inkubatorjev. Ti bodo izvajali storitve podpornega okolja v vseh statističnih regijah. Vlogi morajo prijavitelji predložiti program dela za celotno obdobje 2026–2029 ter letni akcijski načrt izvajanja celovitih podpornih storitev in aktivnosti za leto 2026. Nato bodo do začetka novembra vsako leto predložili letni akcijski načrt za naslednje leto.
Za vzhodno kohezijsko regijo je predvidenih osem milijonov evrov, za zahodno pa 5,8 milijona evrov. Skupno je za prihodnje leto predvidenih 2,4 milijona, za leti 2027 in 2028 po 3,6 milijona ter za leto 2029 4,2 milijona evrov.
Komentarji