Potrošnik raje gre na Tajsko kot kupi mikrovalovko

»Trend zmerne gospodarske rasti v Evropi se bo nadaljeval tudi v letu 2026. To bodo zagotavljali nižja stopnja inflacije, padajoče obrestne mere, potrošnja gospodinjstev ter spodbudna fiskalna politika,« napovedujejo v Mastercardovem ekonomskem inštitutu. Pričakovani pospešek rasti v Nemčiji bo pozitivno vplival tudi na države, ki so tesneje povezane z njo.

Trije razlogi za večje povpraševanje

Evropsko gospodarstvo letošnje leto končuje z rastjo, kar ni pričakovano; skrbi, ki so jih v začetku leta sprožale napovedane carine v ZDA za evropske izdelke, se niso uresničile. »Večje domače povpraševanje je nekoliko omililo posledice šoka na področju izvoza, razlogi za to pa so trije,« je pojasnila Natalia Lechmanova, glavna ekonomistka za Evropo v Mastercard Economics Institute (MEI).

Prvič, vse leto so se zniževale obrestne mere, kar je povečalo privlačnost posojil, s tem pa so se povečale investicije in domača potrošnja.

Drugi razlog za krepitev domače potrošnje v Evropi je realna rast plač. Že tri leta te rastejo hitreje kot inflacija, pri čemer so analitiki v MEI opazili velike razlike med zahodnimi državami ter območjem srednje in vzhodne Evrope. »Kupna moč je izjemno zrasla. Na medletni ravni je inflacija v evrskem območju znašala 2,2 odstotka, plače so v tem času zrasle za 3,6 odstotka.

Gledano podrobneje, je inflacija znašala okrog enega odstotka v državah, kot sta Francija in Italija, plače so se povečale za odstotno točko več. Še bistveno večje pa so razlike v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer so imeli od dve- do triodstotno inflacijo, plače pa so hkrati zrasle za vsaj sedem odstotkov, v Sloveniji je bila inflacija 2,4 odstotka, plače so višje za 6,8 odstotka,« je predstavil analitik MEI Max Lambertson.

Tretji dejavnik, ki je letos spodbujal domačo proizvodnjo, pa je robusten trg dela s še vedno zgodovinsko nizkimi stopnjami brezposelnosti.

Ostati konkurenčni v globalnem okolju

Nadaljevanje v leto 2026

»Vsi ti trije dejavniki bodo vplivali na gospodarsko rast tudi v letu 2026, čeprav pričakujemo, da bodo obrestne mere v nekaterih državah še padale, v drugih, npr. v območju z evrom, pa bodo ostale nespremenjene. Tudi rast plač se umirja, kar je dobra novica z vidika inflacije, tudi sicer pa pričakujemo, da se bo inflacija zmanjševala in bo razmerje med rastjo plač in inflacijo še vedno pozitivno,« je dejala Natalia Lechmanova.

Na zmanjševanje inflacije bodo v prvi polovici leta vplivale nižje cene energentov v primerjavi s tistimi pred letom dni in tudi močnejše evropske valute – ne samo evro – v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki je osrednja valuta v mednarodni trgovini. »Opažamo upad cenejših kitajskih izdelkov na ameriškem trgu kot posledica carin, ti izdelki iščejo poti na evropsko tržišče in prispevajo k zniževanju inflacije,« je še dodala Lechmanova.

Poraba v Nemčiji dobra novica tudi za nas

Kar bo prihodnje leto spremenilo pravila igre in še naprej spodbujalo domače povpraševanje, pa je po njenih besedah fiskalna politika. Posebej je izpostavila Nemčijo, ki bo v naslednjem desetletju povečala javno porabo za infrastrukturne in obrambne projekte za več sto milijard evrov, »dodatna poraba bo že prihodnje leto imela znaten vpliv. In to ne samo na njihovo gospodarstvo, ampak bodo tudi učinki prelivanja na manjše države v regiji, na primer Avstrijo, Češko, Slovaško, Nizozemsko, ki so močno vpete v nemške dobavne verige.«

Nemčijo tepe nizka rast produktivnosti dela

Spomnila je še na evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki pa so v večji meri namenjena državam južne, srednje in vzhodne Evrope. Prihodnje leto je še zadnje, ko bo možno črpati ta sredstva, zato bodo države po pričakovanjih hitele, da bi jih čim več izkoristile. Tudi to bo vplivalo na rast v teh regijah, ocenjujejo v Mastercard Economics Institute.

Digitalizacija in UI še dva spodbudna dejavnika

To, da mala in srednja podjetja vse bolj prehajajo na digitalno poslovanje ter da uvajanje umetne inteligence prehaja od preizkušanja k popolni integraciji, dodatno spodbuja produktivnost in rast gospodarstva po vsej regiji. »V prihodnjem letu je pričakovati velike naložbe v umetno inteligenco in pripadajočo infrastrukturo, na splošno bo umetna inteligenca eden ključnih spodbujevalcev globalne rasti v prihajajočem letu,« so še navedli.

Pod črto pričakujejo, da se bo gospodarstvo v območju z evrom povečalo za 1,2 odstotka v letu 2026, največja rast bo v Nemčiji (0,3 odstotka v letu 2025, prihodnje leto pa 1,2 odstotka) in južni Evropi (2,1 odstotka v Španiji), inflacija bo v povprečju znašala 1,8 odstotka. Robusten trg dela in povečevanje zaposlovanja tudi v državah, kjer se je v preteklosti stopnja brezposelnosti povečala, ter nižje obrestne mere bodo spodbujali domačo potrošnjo.

Potrošniki si privoščijo doživetja

Podatki sicer kažejo, da potrošniki ne glede na veliko povečanje kupne moči v zadnjih letih ostajajo previdni in še vedno več razpoložljivih sredstev kot pred pandemijo dajejo na stran. Manj kupujejo dražje stvari, medtem ko za manjše namenijo več denarja. »Povsod po Evropi je opazen trend, da ljudje bolj odpirajo denarnice za različna doživetja, npr. za restavracije, igričarstvo in elektroniko, koncerte in drugo zabavo, rekreacijo in videz (moda, kozmetika),« je naštel Lambertson. Poleg tega pa tudi za potovanja, kjer je viden jasen premik k bolj oddaljenim destinacijam. Lani je bila med desetimi najpogostejšimi samo ena zunaj Evrope (Maroko), letos jih je kar šest, pri čemer gre za države, kot so Tajska, Japonska in Vietnam.