Prebivalstvo v Sloveniji je imelo lani za 87,2 milijarde evrov prihrankov v gotovini, vlogah, delnicah in drugih naložbah, je konec oktobra, ob svetovnem dnevu varčevanja, poročal statistični urad. Povečali so se za 8,4 odstotka, ob tem da smo za varčevanje lani namenili dobrih 13 odstotkov razpoložljivega dohodka.

Z bruto stopnjo varčevanja se tako zdaj uvrščamo nekoliko pod povprečje evrskega območja in tudi pod povprečje držav EU, potem ko smo bili leta dolgo med najvarčnejšimi v evropski povezavi. Še vedno imamo več kot tretjino vsega denarja v bančnih vlogah in skoraj desetino v gotovini, v evrskem območju imajo gospodinjstva največ, 36 odstotkov, prihrankov v obliki delnic in lastniškega kapitala.

Tudi pri nas se sicer delež prihrankov v tej obliki povečuje, vendar, kot izhaja iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev, v veliki meri na račun rasti na kapitalskih trgih. V začetku januarja 2025 je bila skupna vrednost naložb v vzajemnih skladih v Sloveniji 6,54 milijarde evrov, leto pred tem pa 4,99 milijarde, pri čemer je bilo v tem času neto vplačil za slabih 528 milijonov evrov. Letos do septembra je ob slabih 334 milijonih evrov neto vplačil skupna vrednost premoženja v tej obliki naložb narasla na 6,95 milijarde evrov. V opazovanem letu in osmih mesecih se je število vlagateljev povečalo za 37.000, tako da jih je zdaj v Sloveniji nekaj manj kot 570.000.

Slovenci v tujini hranijo 10 milijard evrov

Izbira je dovolj pestra

»Slovenska gospodinjstva še vedno varčujejo pretežno v bančnih vlogah, globalne spremembe pa terjajo drugačen pristop k varčevanju in nalaganju,« je med drugim poudaril finančni minister Klemen Boštjančič na slovensko-hrvaški poslovni konferenci o kapitalskih trgih in priložnostih plemenitenja premoženja gospodinjstev, ki sta jo organizirala Delo in Jutarnji list.

Tako v Sloveniji kot na ravni EU se sprejemajo številni ukrepi, ki bi spodbudili prebivalstvo k preusmerjanju prihrankov iz bank na trg kapitala, saj to prinaša večjo blaginjo tako posameznikom kot gospodarstvu. Posamezniki, ki so imeli v zadnjih petih letih denar v vezanih vlogah, so ob skoraj 25-odstotni inflaciji in obrestnih merah blizu ničle s prihranki izgubili precej kupne moči, v tem času pa je povprečen globalni delniški sklad ustvaril donos v višini dobrih 80 odstotkov.

»Premoženje v denarju dolgoročno ne omogoča intenzivnejšega plemenitenja prihrankov na nacionalni ravni,« poudarja tudi Matej Tadej Jerman, vodja prodajnih poti v Generali Investments. Ponudba finančnih produktov, ki prebivalstvu omogočajo alternativne oblike za dolgoročno varčevanje na kapitalskih trgih oziroma v različnih oblikah naložbenih razredov, pa se v zadnjih letih pospešeno razvija.

»Mogoče nekoliko zaostajamo pri dostopnosti alternativnih naložbenih razredov (nepremičnine, skladi zasebnega kapitala) za male vlagatelje. V splošnem pa ima povprečen Slovenec na voljo široko paleto možnosti investiranja presežnih sredstev,« pojasnjuje in pri tem opozarja na nujno uvedbo finančnega opismenjevanja v šolski sistem.

Kot neposredno alternativo bančnim depozitom, torej za sredstva, o kateri vemo, da niso nujna rezerva in jih ne bomo potrebovali več kot nekaj tednov, predlaga sklade denarnega trga. Ti nalagajo v najvarnejše denarne instrumente držav, kot so na primer članice evrskega območja. V zadnjih treh letih je bila povprečna letna donosnost tega sklada v upravljanju Generali Investments 2,35-odstotna, medtem ko se je denar na osebnih računih obrestoval po 0,1-odstotni obrestni meri, v vezanih vlogah do leta dni po 0,96 odstotka, za vezavo od enega do dveh let pa smo na banki prejeli 1,9-odstotne obresti, je primerjal.

Skladi ponujajo fleksibilnost

V splošnem so za povprečnega vlagatelja najbolj primerne enostavne, transparentne in učinkovite oblike varčevanja. Svetuje izogibanje produktom, ki jih ne razumemo, in tistim, ki so vezani na ožja naložbena področja, s tem pa izpostavljenosti nadpovprečnemu tveganju.

»Vzajemni skladi so s svojo enostavnostjo, organiziranostjo in visoko stopnjo varnosti (so nadzorovani in regulirani) dobra dopolnitev za vsakogar, ki želi dolgoročno varčevati na kapitalskih trgih,« pravi in pojasnjuje, da so kapitalski trgi z delnicami, obveznicami in denarnimi instrumenti na čelu osnova svetovnega finančnega sistema, s tem pa omogočajo zmernejše tveganje.

S fleksibilnostjo nudijo možnosti, da vlagatelj ustrezno izbere in prilagaja svojo naložbeno politiko. Na daljše obdobje pa tovrstno varčevanje spodbuja tudi davčna zakonodaja. Neposredno varčevanje v skladih je brez časovnih in drugih omejitev, še dodaja.

Vlagatelj ima nenehno dostop do stanja in lahko portfelj poljubno prilagaja, tako z vidika razpršitve znotraj naložbenega razreda kot stopnje tveganja oziroma med naložbenimi razredi. Poljubno in skozi vso dobo vlaganja lahko delež delniških naložb kombinira z obveznicami ali denarno komponento. Sredstva so mu na voljo v tednu dni, ko jih potrebuje.

V PDPZ premalo majhnih podjetij

Eden od načinov dolgoročnega varčevanja s ciljem izboljšati finančno sliko po upokojitvi je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). Pokojninski skladi, v katerih je konec lanskega leta varčevalo 627.500 zaposlenih in/ali zanje njihovih delodajalcev v okviru kolektivne oblike zavarovanja, vložena sredstva prav tako vlagajo na trg kapitala.

Kot ocenjujejo v Zavarovalnici Triglav, ki je ena od ponudnic, se v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključujejo predvsem večja podjetja, čeprav za sklenitev ni spodnje omejitve števila vključenih zaposlenih – lahko je tudi samo eden, na primer samozaposleni.

»Sistemska težava v Sloveniji je izrazito majhen delež malih in mikro družb, ki imajo sklenjeno PDPZ, čeprav so pomemben zaposlovalec,« ocenjujejo. Število podjetij, ki imajo sklenjeno kolektivno PDPZ, kar pomeni, da mesečno prispevajo določen znesek na individualne pokojninske račune zaposlenih, zaposleni pa lahko še sami dodajajo želene zneske, se povečuje. Vendar pa je rast prepočasna, »zato bi bila smiselna sistemska rešitev, kot je vzpostavitev sistema samodejnega vključevanja podjetij v PDPZ,« navajajo. Podobno rešitev so uvedli že v več državah.

Kolektivno PDPZ lahko sklene že podjetje z enim zaposlenim in je tako primerno tudi za najmanjša in družinska podjetja. »V primerjavi z drugimi oblikami dolgoročnega varčevanja je to za podjetje izjemno ugodna oblika, saj vplačane premije znižujejo osnovo za davek od dohodka pravnih oseb. Poleg tega se od vplačanih premij, podobno kot prevoz in prehrana, ne obračunajo prispevki in davki, kar pomeni dodatno ugodnost tako za podjetje kot za zaposlenega,« poudarjajo v Zavarovalnici Triglav.

Tudi zaposleni naj vplačujejo

Izkušnje kažejo, da se zaposleni v podjetjih, ki imajo sklenjeno kolektivno PDPZ, ne odločajo vedno za to, da bi še sami (od plače) namenjali nekaj denarja in tako varčevali za starost. Najpogostejši pomisleki so po oceni Zavarovalnice Triglav povezani z omejenimi finančnimi zmožnostmi, nezaupanjem v dolgoročne naložbe ali prepričanjem, da je znesek, ki ga vplačuje delodajalec, že zadosten oziroma da bo za pokojnino poskrbela država. Pogosto se pojavlja tudi vprašanje, ali se sredstva dedujejo in ali so varna.

»Zaposlenim svetujemo, naj razmislijo o dodatnih vplačilih, saj vsako dodatno vplačilo pomeni višjo pokojninsko rento v prihodnosti. Sredstva so v celoti njihova last in so tudi dedna. Poleg tega so vplačila v PDPZ davčno ugodna, saj se upoštevajo kot davčna olajšava pri dohodnini, prav tako kapitalski dobiček ni obdavčen. Ključno pa je zavedanje vsakega posameznika, da moramo za svojo finančno varnost v starosti poskrbeti tudi sami,« poudarjajo.

Informativni izračuni kažejo, da bi posameznik, ki želi po upokojitvi prejemati 300 evrov doživljenjske pokojninske rente z 20-letnim zajamčenim obdobjem izplačevanja, moral 40 let mesečno vplačevati okvirno 63 evrov. Če bi vlagal 30 let, bi za enako rento moral mesečno vložiti 127 evrov, če bi obdobje skrajšali na 20 let, pa bi bil potreben mesečni vložek že 280 evrov. Z varčevanjem je zato smiselno začeti čim prej, saj čas dela za nas.

Ker so sredstva, ki jih vplačujemo v PDPZ, namenska, do njih praviloma ni mogoče dostopati prej kot ob upokojitvi. Če zaposleni zamenja delodajalca in novi delodajalec vplačuje pri istem ponudniku, se vplačila preprosto nadaljujejo na isti osebni pokojninski račun, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Če novi delodajalec vplačuje pri drugem ponudniku, je sredstva mogoče prenesti k njemu, če pa kolektivnega PDPZ novi delodajalec nima, lahko zaposleni nadaljuje z individualnim varčevanjem ali pa sredstva mirujejo do upokojitve. V vsakem primeru so sredstva v celoti last zaposlenega.