Skrb za zaposlene kot konkurenčna prednost

Skrb za zaposlene je zdaj eden ključnih kazalnikov zrelosti in trajnosti podjetja, hkrati pa tudi konkurenčna prednost. Podjetja, ki želijo privabiti in zadržati najboljše kadre, se zavedajo, da morajo ponuditi več kot le plačo.

Podjetja, ki vlagajo v svoje zaposlene, ne le izboljšujejo delovno okolje, ampak tudi krepijo svojo blagovno znamko in privlačnost za potencialne talente. Zato se moč gospodarstva kaže tudi v skrbi za zaposlene, in to je bila rdeča nit pogovora v podkasta z Ajšo Vodnik, generalno direktorico AmCham Slovenia in predsednico AmChams in Europe, ter Gregorjem Kovačičem, izvršnim direktorjem prodaje zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.

Pomembnost motivacijskih elementov

Ključni elementi skrbi za zaposlene pomenijo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, možnosti za osebni in poklicni razvoj, fleksibilne delovne pogoje ter različne motivacijske spodbude. Zdaj kadri postajajo ključni gradnik uspeha podjetij. Tudi v Sloveniji imamo podjetja, ki so lahko vzor tujim podjetjem, pravi Ajša Vodnik. Čeprav so nekatere prakse, kot je ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, pogosto uvožene iz tujine, so slovenska podjetja razvila lastne, učinkovite pristope k skrbi za zaposlene.

Na primer, nekatere slovenske organizacije že izvajajo napredne programe za zdravje in dobro počutje zaposlenih, ki vključujejo tako fizično kot duševno zdravje. Poudarila je še pomen zaupanja in opolnomočenja zaposlenih kot najboljše prakse, ki jih je mogoče najti tako doma kot v tujini. »Motivacijski elementi imajo ključno vlogo pri privabljanju in zadrževanju kadrov, saj so poleg finančnih spodbud, kot so bonusi in nagrade, pomembni tudi nefinančni dejavniki, na primer priznanje za dobro opravljeno delo, možnosti za napredovanje, dostop do izobraževanj in usposabljanj ter skrb za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.«

Dodatne ugodnosti, kot so kolektivna zdravstvena in pokojninska zavarovanja, so postale standard v podjetjih, ki želijo biti konkurenčna na trgu dela, je dodal Gregor Kovačič. Te ugodnosti ne le povečujejo zadovoljstvo zaposlenih, ampak tudi zmanjšujejo fluktuacijo in bolniške odsotnosti. Pravi, da kolektivna zdravstvena zavarovanja omogočajo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, kar posledično zmanjša bolniške odsotnosti in povečuje produktivnost zaposlenih.»Čakalne dobe v javnem zdravstvu so pogosto dolge, takšna zavarovanja pa omogočajo hitrejšo diagnostiko in zdravljenje. To ne le izboljšuje zdravje zaposlenih, ampak tudi zmanjšuje stroške za delodajalce, saj zaposleni hitreje okrevajo in se vrnejo na delo.«

Odločitev države, da je stopila v davčne olajšave pri kolektivnih pokojninskih zavarovanjih, je bila po mnenju Kovačiča korak v pravo smer, zato smo že v zadnjih 20 letih dosegli kar visoko penetracijo uporabe tovrstnih zavarovanj, ki zagotavljajo finančno varnost zaposlenih po upokojitvi. »V Sloveniji sta približno dva od treh zaposlenih vključena v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, kar je rezultat dolgoletnih prizadevanj in davčnih olajšav, ki jih je uvedla država. Kljub temu pa še vedno zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami, kot sta Nizozemska in Velika Britanija, kjer je penetracija teh zavarovanj skoraj 90-odstotna.«

Koncepti prihodnosti

Ajša Vodnik pa je dodala, da bi dodatne davčne olajšave in boljša finančna pismenost med mladimi lahko še povečale vključevanje v tovrstna zavarovanja. Poleg tega bi tudi boljša regulacija lahko še povečala vključevanje v kolektivna zavarovanja, kar bi bilo dolgoročno lahko koristno tako za zaposlene kot delodajalce. Po njeni oceni je treba dati več priložnosti, možnosti in tudi ugodnosti tistim delodajalcem, ki so odgovorni, ker bodo taki delodajalci najbolj poskrbeli za svoje zaposlene, saj so ljudje največji kapital podjetij.

Podjetja sicer z različnimi kazalniki merijo učinke vlaganj v zaposlene, kot so zadovoljstvo zaposlenih, fluktuacija kadra in končni poslovni rezultati, poudarja Ajša Vodnik. Kovačič pa dodaja, da zavarovalnice pomagajo podjetjem razumeti dolgoročne pozitivne učinke teh vlaganj.

In kako bo koncept skrbi za zaposlene videti v prihodnjih letih? Slednja bo postala standard odgovornega delodajalca. Vodnikova je opozorila na tehnološke spremembe in njihovo vplivanje na delovna mesta, Kovačič pa je poudaril pomen preventivnih ukrepov ter novih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in zdravja zaposlenih.