Tudi bivalno okolje vpliva na delovno učinkovitost

Okolje, v katerem bivamo, vpliva na naše zdravje, dobro počutje in tudi na to, kako učinkovito in kakovostno opravimo svoje obveznosti. Pa naj bo to doma ali na delovnem mestu. V zadnjih letih v čedalje več podjetjih namenjajo posebno pozornost skrbi za ustrezno delovno okolje, ki zaposlene tudi motivira, doma pa smo na to premalo pozorni.

Urejenost domačega okolja ne vpliva samo na delovno vnemo pri delu od doma, ampak tudi na našo učinkovitost in ustvarjalnost v pisarnah, torej na uspeh v poklicnem življenju in naše napredovanje.

Če nas doma kaj moti, če nismo zadovoljni s tem, kako smo pospravili stanovanje, ali nas obremenjuje premajhen, morda pretemen bivanjski prostor, če zaradi slabe izolacije slišimo vsak avto z ulice, morda celo pralni stroj v sosednem stanovanju, bomo na delovno mesto prišli slabše razpoloženi.

Raziskave kažejo, da se naše jutranje razpoloženje odraža v kakovosti in učinkovitosti dela. Tako kot je v pisarnah razumljivo, da obstajajo kotički za pogovor s sodelavci in za sestanke, sta tudi doma za dobro počutje pomembni namembnost in ustrezna urejenost prostorov, tudi tistega za druženje.

Boljši zrak kot dihamo, bolj smo produktivni

Dobro počutje je tudi med cilji trajnostnega razvoja, ki so jih leta 2015 opredelili Združeni narodi, eden od principov pa je, da prostor služi ljudem in skupnosti, ki v njem prebiva, in ne obratno. Tako se bo med drugim prihodnje leto v Ljubljani predvidoma začela gradnja 290-stanovanjskega objekta Nordika na Masarykovi ulici, katerega investitorica je družba Corwin, pod projekt pa se podpisuje svetovno znani norveški biro Snøhetta, ki obljublja zavezo trajnostni gradnji in skupnosti. Kot poudarja Patrick Lüth, partner Snøhette in direktor studia v Innsbrucku, je cilj arhitekturne zasnove vedno vezan na kontekst, v katerega postavijo nov objekt.

Projekt je tako odsev ožjega območja soseske, njenega značaja, arhitekture, bodočih uporabnikov in tudi naravnega habitata ter vloge v širšem urbanem okolju, zgodovine, podnebja. Pri oblikovanju 23-nadstropne stolpnice in predloga za širšo prostorsko ureditev na severnem delu glavne železniške postaje so navdih iskali tudi pri arhitektu Jožetu Plečniku, zasnova pa temelji na vtisu celotne ljubljanske arhitekturne dediščine, pojasnjuje Lüth.

Ob tem pa vključujejo za skandinavsko razumevanje urbanega bivanja že dalj časa nepogrešljive trende, povezane s trajnostnostjo in potrebami sodobnega človeka.

Mobilnost in energija

Bližina mestnega središča ter široka paleta javnoprometnih povezav in drugih oblik trajnostne mobilnosti sta priložnost za bodoče stanovalce, da – tako kot je trend drugod po evropskih mestih – začnejo postopoma manj uporabljati osebne avtomobile. Prav to bi lahko spodbudilo določen profil posameznikov k premisleku o življenju v tem okolju.

Prvi korak je ponuditi alternative, so prepričani v Snøhetti, tako so v Nordiki v luči spodbujanja trajnostne mobilnosti predvideli manj parkirnih mest za avtomobile, kot je stanovanj. Bo pa na voljo več kot 600 parkirišč za kolesa.

Drugi vidik, ki ga arhitekturni biro zasleduje pri svojih projektih, je, da so stavbe zgrajene in opremljene tako, da ne ustvarjajo dodatnih emisij. Še več, v življenjski dobi naj bi ustvarile več energije, kot je bilo porabljene za njihovo izgradnjo, vključno z izdelavo gradbenih materialov, njihovo delovanje ter rušenje. To je mogoče doseči z vgraditvijo obnovljivih virov energije, kot je sončna elektrarna, sodobnih učinkovitih sistemov hlajenja, ogrevanja in prezračevanja ter z ustreznim zunanjem ovojem pa tudi primerno zasaditvijo in ureditvijo vodne infrastrukture, vključno z rešitvijo za trajnostno upravljanje padavinskih vod. Pomembno je tudi ustrezno razmerje med prozornimi in neprozornimi površinami.

Po Lüthovih besedah sicer Nordika kriteriju stavbe z negativnimi emisijami ne bo zadostila, ker tega še ne dopuščajo tržne razmere, predvsem pa to še ni mogoče z vidika zakonodaje. Opaža pa, da so v nekaterih drugih državah tako na področju uporabe alternativnih virov energije kot trajnostnega urejanja prometa in parkiranja ambicioznejši.

Družbena trajnost

Pri oblikovanju notranjosti stavb so, kot pravijo v Snøhetti, zavezani družbeni trajnosti in govorijo o odgovornem oblikovanju tudi s tega vidika. Arhitekturno sledijo zasnovam, ki stanovalcem izboljšujejo kakovost življenja in jim pri vsakodnevnih aktivnostih zagotavljajo dobro počutje ter omogočajo učinkovitost pri vsakodnevnih obveznostih. Pomeni, da tlorisi zagotavljajo uporabnost in dnevno svetlobo, ki bo pri​hajala skozi velika panoramska okna. Temu se potem prilagaja videz, človeška izkušnja mora biti na prvem mestu.

Pri tem jim je tudi pomembno – kar izhaja iz njihove skandinavske kulture –, da arhitekturna zasnova nepremičnine prebivalcem omogoča udejanjanje pravice do gibanja, kot pravijo. V Nordiki so tudi v okviru tega in pomena vzpostavitve skupnosti stanovalcev predvideli skupno zeleno teraso, ki bo na vrhu 80 metrov visokega objekta, pojasnjuje Patrick Lüth, partner Snøhette, ki je postala prepoznavna po arhitekturni zasnovi operne hiše v Oslu in knjižnice v Aleksandriji, zdaj pa med projekti naštevajo operno hišo v Šanghaju, ki se bo kmalu odprla, zmagali pa so tudi na natečaju za stavbo Univerze v Celovcu.