Vključevanje in spoštovanje različnosti sta naši najvišji vrednoti

Andrej Brisco se je skupini Alpacem, osrednjemu slovenskemu proizvajalcu gradbenega materiala, pridružil pred tremi leti po letih dela v tujini in pri drugih slovenskih podjetjih. Alpacem je obogatil s svojimi izkušnjami na področju strateških preobrazb podjetij, razvoja poslovanja podjetij, operativne odličnosti, vitke organizacije in mednarodnega poslovanja.

Trenutno med njegove številne naloge sodi tudi vodenje podjetja Alpacem Inde, hčerinskega invalidskega podjetja v skupini Alpacem. Svoje odgovornosti na področju zaposlovanja se močno zavedajo in so tako tudi eden večjih zaposlovalcev v zahodni regiji in največji v občini Kanal ob Soči.

Zakaj ste se po letih dela v tujini in v drugih delih Slovenije odločili vrniti v svoje domače okolje, ob Sočo?

Po več letih dela v tujini in pozneje v osrednji Sloveniji je bil primarni motiv vsekakor osebne narave. Z leti sta postali prioriteta vrnitev v domače okolje in predvsem bližina družine. Svoje mednarodne in domače izkušnje sem želel vložiti v okolje, ki je ambiciozno in usmerjeno v prihodnost. In prav tu me je skupina Alpacem pritegnila, saj je del širše globalne skupine WIG s sedežem v Celovcu.

Pri iskanju prave priložnosti sem bil posebej pozoren na podjetja z visokotehnološko naravnanostjo. Ambiciozni cilji za preobrazbo in razvoj delovanja so me navdušili. Ključnega pomena pa je bila tudi jasna povezanost z novimi tehnologijami in tematikami, ki so danes v ospredju v glavnih industrijskih panogah. Obenem sem iskal okolje, ki ni le tehnološko napredno, ampak ponuja tudi možnosti za nadaljnji osebni in poklicni razvoj. Želel sem si dolgoročnega sodelovanja, kjer lahko svojo poslovno kariero nadgrajujem v lokalnem okolju z mednarodnimi razsežnostmi.

Delujete v gradbeništvu, pri čemer se vrstijo svarila, da se to ohlaja. Kako vi gledate na aktualno dogajanje in prihodnost te panoge?

Po večletni rasti, zlasti zaradi izvedbe pomembnih infrastrukturnih projektov, smo zdaj pred cikličnim in kratkoročnim ohlajanjem, predvsem zaradi vsesplošne draginje. To neizogibno vodi do počasnejšega tempa novih infrastrukturnih projektov, saj se zmanjšuje investicijska sposobnost tako javnega kot zasebnega sektorja. Vendar pa srednje- in dolgoročna pričakovanja ostajajo pozitivna, saj so strukturne potrebe po infrastrukturi in zeleni prenovi še vedno velike. Tega začasnega ohlajanja ne vidim kot krizo, ampak nanj gledam kot na fazo prenove in prilagajanja spremenjenim tržnim razmeram, ki postavljajo nova pravila tudi v gradbeništvu. Verjamem, da bo prihodnost gradbeništva opredeljena z naslednjimi ključnimi elementi, kot so trajnostna in zelena gradnja, krožno gospodarstvo in večja fleksibilnost v prilagajanju ponudbe na vedno bolj dinamičnem trgu. V tem času se torej gradi stabilnejši in odpornejši temelj za dolgoročni uspeh.

Katere so ključne razlike med to panogo ter avtomobilsko in živilsko, v katerih ste delovali prej?

Gradbeništvo je projektno usmerjena industrija z edinstvenimi, fiksiranimi produkti, medtem ko je proizvodnja serijska in mobilna ter v nadzorovanem okolju. Strateško se gradbeništvo nenehno na novo organizira okoli projektov in je močno odvisno od lokalne regulative in javnih dovoljenj. Proizvodne panoge pa temeljijo predvsem na stabilnih verigah preskrbe in serijski optimizaciji procesov. Spremenjene tržne razmere zahtevajo tudi v gradbeništvu nove pristope in strateška partnerstva, ki so že dalj časa prisotni v drugih industrijskih panogah.

Prav zaradi tega se danes tudi v gradbeništvu uvajajo spremembe na področju digitalizacije, uporabe alternativnih materialov, robotizacije in avtomatizacije procesov. Tisti, ki bodo te nove tehnologije učinkovito uvedli, bodo tudi dolgoročno uspešni. Verjamem, da bomo med njimi tudi mi.

Kako podjetje Alpacem Inde kot del skupine Alpacem prispeva k zaposlovanju invalidnih oseb ter kakšen širši gospodarski in družbeni vpliv ima skupina na regijo?

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991, in sicer s ciljem ustvarjanja zaposlitvenih priložnosti za invalide. V skupini Alpacem sta poklicna in socialna vključenost slehernika za nas izredno pomembni, prav tako ustvarjanje možnosti za vsakogar na tem dinamičnem trgu dela. Tak družbeno odgovoren pristop je še posebej pomemben v okoljih, kjer primanjkuje zaposlitvenih možnosti. Ne samo za invalide, ampak za vse, ki tu živimo. Podjetje Alpacem Inde trenutno zaposluje 44 ljudi, od katerih jih ima 25 status invalida. Delujejo na področju izvajanja storitev vzdrževanja infrastrukture, čiščenja poslovnih in proizvodnih prostorov ter varovanja ljudi in premoženja.

Skupina Alpacem je v letu 2024 neposredno zaposlovala 352 oseb, posredno pa še mnogo več. Ocena Inštituta za strateške in gospodarske raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije je, da eno delovno mesto v skupini Alpacem posredno v dobaviteljski verigi pripomore še k dvema oziroma kar trem dodatnim delovnim mestom v gospodarstvu. To so pomembne številke, ki prinašajo tudi veliko odgovornost do vseh deležnikov in okolja, v katerem delujemo. Cenimo in spoštujemo delo vsakega posameznika in smo ponosni, da so vsi zaposleni v podjetju Alpacem Inde enakovreden del skupine Alpacem.

Kakšne so zdaj izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem invalidov?

Izkušnje so pozitivne. Delujemo po načelu inkluzivnosti, saj si prizadevamo, da se invalidi na prilagojen način enakovredno vključijo v delovno okolje in delovni proces ter konstruktivno pripomorejo k uresničevanju skupnih ciljev. Naše sodelavke in sodelavci prispevajo k delovnemu okolju s svojo predanostjo, zanesljivostjo in zavzetostjo za delo. Res je tudi, da nenehno prilagajamo delovna mesta, spodbujamo vključujoče odnose ter zagotavljamo podporo in razvojne možnosti. Verjamemo, da tak pristop bogati podjetje in krepi našo skupno uspešnost.

Kako je zaposlovanje invalidov izboljšalo vaše podjetje?

Mislim, da vsak obiskovalec, ki pride v prostore skupine Alpacem, začuti srčnost naših zaposlenih, saj jih prav oni sprejmejo v recepciji. Tako odprtost in vključenost bi si želel videti tudi v vseh drugih večjih podjetjih. Nasploh si za našo družbo želim več razumevanja in spoštovanja raznolikosti ter medsebojne podpore. Menim, da vsakemu invalidu največ pomeni prav to, da je lahko enakovreden del delovnega procesa in ponosen na svoje delo.

Ali zaposlovanje invalidov za podjetje pomeni kakršne koli prilagoditve?

V podjetju Alpacem Inde delo in delovne razmere prilagajamo glede na omejitve posameznega invalida, kot je predvideno tudi po zakonu. Vsakega od zaposlenih spoštujemo in mu tudi poskušamo najti primerno delovno mesto glede na njegove sposobnosti in želje po zaposlitvi.

Veliko govorimo o absentizmu; ali ga je v vašem podjetju zaradi zaposlenih invalidov več?

Tudi pri nas se srečujemo s to težavo, ki je splošne narave in ni specifično povezana z invalidnostjo. S tem se veliko ukvarjamo; ne samo na klasičnih tako imenovanih teambuildingih, temveč nekajkrat na leto prirejamo tudi delavnice za vse zaposlene pod imenom Stopimo skupaj, na katerih obravnavamo skupne tematike, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, in predvsem prisluhnemo zaposlenim ter na podlagi tega sprejemamo prilagoditve. Merimo organizacijsko klimo, veliko vlagamo v izobraževanje in se ne nazadnje trudimo dvigovati zavest vseh zaposlenih, da je absentizma čim manj.

S katerimi izzivi se pri zaposlovanju invalidnih oseb srečujete v vašem podjetju?

Ključen izziv je, da ne moremo ponuditi širokega nabora različnih delovnih mest, saj smo vendarle del skupine, ki deluje v težki industriji. Vse druge interne izzive rešujemo v pogovoru, z razumevanjem in spoštovanjem. Za vsakogar poskušamo najti najboljšo možno rešitev.