Z izgubo lastnika podjetje lahko zaide v težave

»Čez 14 dni moram zaposlenim izplačati plačo, pa nimam denarja, ker kupec ni poravnal obveznosti. Nujno moram prodati stanovanje, ki ga ima moje podjetje v lasti. Dam 20 odstotkov popusta,« je na začetku finančne krize, ko je bilo na trgu veliko več stanovanj kot kupcev, moral sprejeti odločitev podjetnik s 15 zaposlenimi. Ustanovitelji podjetij čutijo odgovornost tudi za družine svojih zaposlenih.

Podjetništvo je zelo stresno in naporno, povezano z negotovostjo, sprejemanjem tveganih odločitev in dolgimi delovniki ter s tem povezanim pomanjkanjem spanja, kar vpliva na podjetnikovo dobro počutje. In kot kažejo nekatere raziskave, tudi na zdravje. Vendar konsenza o tem ni, saj druge raziskave – bilo naj bi jih več – dokazujejo, da podjetniško življenje pozitivno vpliva na posameznika, na njegovo zadovoljstvo, in tudi, da imajo podjetniki manj pogosto kronične bolezni, da so nasploh bolj zdravi. Poleg tega naj bi bila življenjska doba podjetnika daljša, a o tem prav tako obstajajo drugačni dokazi.

Mednarodni razpis za inovativna podjetja

Kot ugotavljajo znanstveniki z univerze Montpellier, pa si raziskave niso tako nasprotujoče, kot se zdi, bolj kažejo na močno povezanost, ki jo podjetniki vzpostavijo s svojim delom in predvsem s svojim podjetjem. »Pomeni, da se podjetnik zaveda odgovornosti za svojo usodo, za svoja dejanja, in se svobodno odloča o vrednotah in standardih, ki ga vodijo,« navajajo. Njihove raziskave v zadnjih 15 letih so pokazale, da podjetniki čutijo eksistencialno odvisnost od svojih podjetij, zaradi česar dajejo poslu prednost pred zdravjem, podjetje je ves čas v središču njihove pozornosti tako intelektualno kot čustveno, pri sprejemanju odločitev v življenju se ozirajo na razmere v podjetju.

Posel pred zdravjem

»Številne raziskave kažejo, da direktorji nimajo časa biti bolni, kadar zbolijo, vseeno delajo, prav tako ni redkost, da delajo iz bolniške postelje, manj spijo, manj počivajo konec tedna, redkeje gredo na počitnice, podjetnice se hitreje vrnejo na delo po rojstvu otroka. Podjetniki govorijo o pozitivnem in negativnem stresu ter da je pozitiven dober. Deloma res dobro vpliva na učinkovitost, a je zelo slab za zdravje. Posel je vedno pred zdravjem,« ugotavljajo na univerzi Montpellier. Poudarjajo, da se tudi raziskave redkeje kot na trpljenje podjetnikov, ki med drugim vodi v izgorelost in lahko celo v najhujše, usmerjajo predvsem na njihov uspeh. Pozivajo, da bi drugi plati podjetništva prav tako morali namenili več pozornosti, zavzemajo se za več podpornih programov.

Kajti podjetja so močno odvisna, pogosto eksistencialno, od njihovih ustanoviteljev. V reviji Oxfordske univerze so objavili strokovni članek o tem na podlagi analize poslovanja norveških podjetij, nastalih med letoma 1999 in 2015. Teh je bilo 73.500 in med njimi se jih je 1500 soočilo s smrtjo lastnika (najmanj 10-odstotni delež). Majhnim start-upom ob smrti lastnika najpogosteje grozi propad – v primerjavi s podjetji brez tragičnega dogodka imajo za 20 odstotkov manjšo možnost preživetja v naslednjih dveh letih. Pri večjih je prodaja v povprečju manjša za 60 odstotkov, število zaposlenih pa je za 17 odstotkov manjše.

Zadolževanje in zaščita

Zaradi takšnega vpliva na poslovanje izguba lastnika podjetje še dodatno prizadene, če je zadolženo. »V praksi smrt ni edina – niti najpogostejša – grožnja za poslovno kontinuiteto. Zelo pomembno tveganje sta tudi dolgotrajna bolezen, ki onemogoči delo, in trajna invalidnost,« pa poudarjajo v naši največji zavarovalnici Zavarovalnici Triglav, kjer so prepoznali potrebo podjetniškega sektorja po zavarovalnem produktu, ki bi v primeru smrti, hujše bolezni ali invalidnosti ključne osebe kril posojilne obveznosti podjetja in mu s tem pomagal premostiti težko obdobje.

»Gre za življenjsko zavarovanje Varnost uspešnih, ki ga podjetje lahko sklene ob najemu poslovnega kredita, praviloma za čas njegovega odplačevanja ter za zavarovalno vsoto, enako vrednosti posojila. Zavarovanje je v prvi vrsti namenjeno zaščiti malih in srednjih podjetij ter samostojnih podjetnikov ob najemu posojila. Prav tako pa prinaša dodatno varnost banki, saj zagotavlja poplačilo kredita tudi v najtežjih okoliščinah. Zavarovalnica v primeru smrti izplača zavarovalno vsoto neposredno banki. Gre za obojestransko korist – podjetje se izogne tveganju, da bi dolgovi po nepredvidenem dogodku postali breme za poslovanje, banka pa pridobi zagotovilo, da bodo odobrena sredstva poplačana tudi ob najhujših scenarijih,« pojasnjuje Mila Markovska, direktorica razvoja osebnih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.

Poleg osnovnega kritja smrti je mogoče vključiti še kritje za hude bolezni in za invalidnost. Prvo omogoča izplačilo ob diagnozi, da podjetnik oziroma podjetje lahko nemudoma financira zdravljenje, nadomesti prihodke ali zagotovi začasno nadomestitev za nemoteno izvajanje dela. Kritje za invalidnost pa pomaga financirati prilagoditve ali celo izplačilo dolga, če podjetje ni več sposobno poslovati. »S tem se zmanjša finančni pritisk na družino, sodelavce in poslovne partnerje, saj podjetje ni več v celoti odvisno od sposobnosti posameznika za delo,« poudarja sogovornica.

Kolektivni zavarovanji del strategije

Sklenitev tega zavarovanja je, kot dodaja, možna tudi, če ima podjetje že sklenjeno kolektivno življenjsko zavarovanje za zaposlene. Za zadnje, ki mu je ob kritju za primer smrti prav tako možno dodati zaščito za primer nezgode ali hude bolezni, se sicer odločajo v čedalje več podjetjih kot pomemben del kadrovske strategije, ki prispeva h krepitvi lojalnosti in motivacije zaposlenih.

Ob tem pa Mila Markovska dodaja, da podjetja v določenih primerih kot upravičenca za izplačilo v primeru škodnega dogodka določijo sebe. »Predvsem to velja v manjših podjetjih, kjer je poslovanje odvisno od posameznikov. V primeru smrti ključnega zaposlenega lahko podjetje z izplačano zavarovalnino pokrije izgube v poslovanju ali sredstva nameni iskanju in usposabljanju novega kadra. Večinoma pa kot upravičence določijo svojce zaposlenega, s čimer jim pomagajo prebroditi finančno stisko ob izgubi bližnjega,« pojasnjuje.

Podjetja sicer kot del širšega paketa ugodnosti za zaposlene že tradicionalno sklepajo tudi kolektivna nezgodna zavarovanja za svoje zaposlene. To posamezniku daje finančno varnost v primeru nezgode – tako manjše poškodbe kot hujše posledice, kot sta trajna invalidnost ali celo smrt (manjša vsota, za kritje pogrebnih stroškov). »Višina zavarovalnih vsot, za katere se podjetja odločajo, je pogosto odvisna od dejavnosti, velikosti podjetja in profila zaposlenih. V številnih primerih so ustrezne in omogočajo učinkovito zaščito, vendar pa je to smiselno preveriti in po potrebi zavarovanje dopolniti z individualnim,« še svetuje Mila Markovska.