Varčevanje ali investiranje: od česa je odvisna vaša odločitev?

Denar znamo dati na stran, težje pa se odločimo, da bi del prihrankov namenili za dolgoročno investiranje. Kaj nas pri tem zadržuje?

»Ne vem, kako začeti.« »O skladih ne vem ničesar.« »Ne zaupam jim.« »Nimam dovolj denarja.« To je le nekaj odgovorov, posnetih jeseni 2025 v okviru ankete o neinvestiranju družbe Generali Investments. Na slovenskih ulicah so sto ljudi vprašali, zakaj ne investirajo v sklade. Izstopali so trije razlogi: pomanjkanje znanja, prepričanje, da so za investiranje potrebni visoki zneski, in strah pred izgubo.

Prav tem vprašanjem bo namenjen brezplačni finančni webinar z naslovom Zakaj še vedno čakamo, medtem ko drugi že investirajo? Varčevanje ni več dovolj, ki ga pripravlja Generali Investments. Namenjen bo vsem, ki prihranke že imajo, vendar ne vedo, kako se lotiti investiranja.

Oktober je priložnost za pregled prihrankov

Brezplačni webinar 7. oktobra bo namenjen vsem, ki želijo razumeti svoje pomisleke in se premišljeno lotiti investiranja. FOTO: Depositphotos

Oktober, ki velja za mesec varčevanja, je primeren trenutek za pregled osebnih financ. Koliko denarja potrebujemo za tekoče stroške? Ali imamo ustrezno rezervo za nepredvidene dogodke? Kolikšen del prihrankov pa na računu ostaja brez jasno določenega namena?

Na webinarju bodo strokovnjaki družbe Generali Investments podrobneje predstavili varčevalne navade Slovencev, najpogostejše razloge za odlašanje ter razliko med varčevanjem in investiranjem. Govorili bodo tudi o tem, kako se lotiti prvih korakov, ne da bi pri tem zanemarili tveganja in lastne finančne omejitve.

Največ ljudi ustavi strah pred izgubo

Strah pred izgubo, občutek, da nimamo dovolj denarja, in pomanjkanje znanja so glavni razlogi za odlašanje z investiranjem.  FOTO: Getty Images

V ulični anketi je 48 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da ne investirajo zaradi strahu pred izgubo vloženega denarja. Za 38 odstotkov je bila glavna ovira prepričanje, da nimajo dovolj denarja, 14 odstotkov pa jih je navedlo pomanjkanje znanja o financah in negotovost, kje sploh začeti.

Ulična anketa med sto ljudmi ni reprezentativna za vse prebivalce Slovenije, vendar jasno kaže ovire, s katerimi se srečujejo številni začetniki. Strah pred izgubo je razumljiv, saj vrednost naložb niha in lahko tudi pade. Težava nastane, ko zaradi strahu vse prihranke obravnavamo enako ter ne razlikujemo med denarjem, ki ga bomo potrebovali kmalu, in denarjem, ki ga lahko namenimo za dolgoročne cilje.

Tudi občutek, da za investiranje nimamo dovolj denarja, je povezan s predstavo, da je treba vložiti velik znesek naenkrat. V resnici se lahko investiranja lotimo postopoma, z rednimi meečnimi vplačili že od 30 evrov dalje. Pred tem moramo preveriti, koliko denarja lahko pogrešamo, ne da bi ogrozili plačevanje tekočih obveznosti ali svojo finančno varnost.

Pomanjkanje znanja lahko hitro vodi v odlašanje. Ponudba naložb je široka, izrazi niso vedno razumljivi, opozorila o tveganju pa začetniku sama po sebi ne olajšajo odločitve. Prvi korak je lahko že razumevanje osnovnih razlik med varčevanjem in investiranjem.

Varčevanje ima pomembno nalogo

Razmerje med varčevanjem in investiranjem je odvisno od finančnih ciljev, časovnega obdobja in pripravljenosti sprejeti tveganje. FOTO: Shutterstock

Varčevanje in investiranje imata različna namena in se lahko smiselno dopolnjujeta.

Denar na bančnem računu ali v kratkoročnem depozitu je hitro dostopen. Takšno varčevanje je primerno za finančno rezervo, nepričakovane stroške in načrte, ki jih želimo uresničiti v bližnji prihodnosti. Če se pokvari avtomobil, začasno izgubimo prihodek ali nas preseneti večji račun, potrebujemo sredstva, do katerih lahko pridemo brez prodaje naložb v neugodnem trenutku.

Investiranje pa je namenjeno predvsem denarju, ki ga dalj časa ne bomo potrebovali. Njegov cilj je dolgoročna rast premoženja, vendar je povezano z nihanjem vrednosti in možnostjo izgube. Pri odločitvi so zato pomembni čas, finančni cilji, pripravljenost sprejeti tveganje in ustrezna razpršenost naložb.

Smiselno razmerje med varčevanjem in investiranjem je odvisno od naših potreb. Del denarja naj ostane hitro dostopen kot varnostna rezerva, del, ki ga več let ne bomo potrebovali, pa lahko namenimo za dolgoročne cilje.

Slovenci privarčevali kar 13,3 % svojega bruto razpoložljivega dohodka

Za investiranje lahko zadostujejo redna manjša vplačila, zato visok začetni znesek ni pogoj. FOTO: Getty Images

Slovenska gospodinjstva so v letu 2024 privarčevala kar 13,3 % svojega bruto razpoložljivega dohodka, kar nas po podatkih Eurostata uvršča med bolj varčne evropske narode. Ta ključni kazalnik, ki pomeni, da Slovenci od vsakih 100 evrov dohodka prihranijo približno 13,30 evra, ponuja odličen vpogled v naše sodobne finančne navade in potrošniško miselnost. Kam gre privarčevani denar? Evropsko združenje upravljavcev investicijskih skladov in premoženja EFAMA (European Fund and Asset Management Association) v raziskavi ugotavlja, da so slovenska gospodinjstva leta 2025 približno 65 odstotkov svojega finančnega premoženja hranila v bančnih vlogah. Za evropska gospodinjstva skupaj ta delež znaša 40 %.

Te številke  potrjujejo, da Slovenci varčujemo. Ne pove pa, ali je denar razporejen v skladu z našimi kratkoročnimi potrebami in dolgoročnimi cilji. Sredstva na računu so nominalno stabilna, vendar njihovo kupno moč zmanjšuje inflacija. Z enakimi 10.000 evri lahko čez več let kupimo manj, tudi če številka na računu ostane nespremenjena.

Od konca leta 2015 do konca leta 2025 so se cene skupaj zvišale za 31,7 odstotka. Deset tisoč evrov, shranjenih v gotovini, je sicer ostalo 10.000 evrov, vendar je bilo mogoče z njimi konec leta 2025 kupiti toliko kot s približno 7593 evri deset let prej.

Po izračunu družbe Generali Investments bi bilo 10.000 evrov, konec leta 2015 vloženih v široko razpršen globalni delniški indeks z vključenimi dividendami, do konca leta 2025 vrednih več kot 28.000 evrov. Po upoštevanju inflacije bi njihova vrednost znašala približno 21.281 evrov. Gre za ponazoritev preteklega obdobja in ne za napoved ali obljubo prihodnjega donosa. Dejanski rezultat posamezne naložbe je odvisen tudi od časa vplačila, stroškov, davkov in gibanja trgov. Vrednost naložb lahko raste ali pada, pretekla uspešnost pa ni zagotovilo za prihodnje rezultate.

Najdražji izgovor je lahko čakanje

Del prihrankov naj ostane hitro dostopen kot finančna rezerva za nepričakovane stroške in kratkoročne cilje. FOTO: Shutterstock

Čakanje se zdi varna odločitev, ker pri njem ne opazimo neposrednega padca vrednosti. Toda tudi odločitev, da denar ostane na računu, ima posledice. Ena izmed njih je zmanjševanje kupne moči, druga pa izgubljeni čas.

Pri dolgoročnem investiranju je čas pomemben, saj se lahko poleg vloženega denarja plemenitijo tudi že doseženi donosi. Daljše obdobje investiranja lahko zato vpliva na končni rezultat. Odlašanje skrajšuje čas, ki ga imajo sredstva za rast, popolnega trenutka za vstop na trg pa ni mogoče zanesljivo določiti.

Investiranje naj bo načrtovano in prilagojeno našim možnostim. Začnemo lahko z rednimi mesečnimi vplačili zneska, ki ga zmoremo nameniti za dolgoročni cilj. Pred tem moramo imeti primerno finančno rezervo in razumeti, v kaj vlagamo.

To je tržno sporočilo. Pred sprejetjem naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje in prospekt. Generali Investments d. o. o., Ljubljana.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.