Edino dekle v razredu, danes svetovna prvakinja (video)

Oglejte si video in spoznajte, kaj o svojem poklicu pravi Maša Kurent:

Jutro se v gozdu začne precej prej kot v mestu. Med krošnje dreves se prebijajo prvi sončni žarki, ko si Maša Kurent že nadene čelado, preveri opremo in se odpravi po ozki gozdni poti proti delovišču. Delo je fizično zahtevno, teren nepredvidljiv, razmere pogosto naporne. A prav tukaj, med drevesi, se počuti najbolj domače. Ljubezen do gozda jo je pripeljala do študija gozdarstva, vztrajnost do naslova svetovne prvakinje, njena zgodba pa lahko navdihne mlade, naj pri izbiri poklica sledijo svojim interesom in ne stereotipom.

Maša Kurent iz Trbovelj obiskuje prvi letnik visokošolskega študija gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze Ljubljani. Njena pot v gozdarstvo se je začela že v osnovni šoli, ko je očeta in brata spremljala pri delu v gozdu. Povezanost z družino in zanimanje za naravo sta jo pripeljala do odločitve, da se vpiše na srednjo gozdarsko šolo v Postojno.

Namesto gimnazije izbrala motorko in traktor

Delo v gozdu zahteva znanje, zbranost in dobro fizično pripravljenost. Maša pravi, da se prav tam počuti najbolj domače. FOTO: Jože Suhadolnik

Njena mama je imela na začetku nekaj pomislekov, zato se je Maša najprej vpisala na gimnazijo. Tam se ni počutila najbolje in z očetom sta prepričala mamo, da bo gozdarstvo boljša odločitev, in tako je pristala v razredu bodočih gozdarjev kot edino dekle. »Niti malo mi ni žal. Pokazala sem, česa vsega smo ženske sposobne, kaj lahko naredimo iz sebe,« pripoveduje Maša, ki jo pri vsem skupaj najbolj navdušuje delo v gozdu, v naravi in pa tisti občutek, ko drevo pade na tla in vse odpihne stran, ko spozna, da so vse opravili dobro in varno. »To obožujem. Poleg vožnje s traktorjem, čeprav za traktor ravno nisem, in seveda motorke. Ko jo zaženem in začne delati, pozabim na vse drugo. Takrat sem res v svojem elementu,« dodaja mlada gozdarka, ki včasih na terenu preživi tudi kakšen zelo naporen dan.

FOTO: Jože Suhadolnik

»Naj opišem enega takšnih dni. Zjutraj ob petih sem spila kavico in šla na teren v Hrastnik. V avtu imam vedno delovne hlače, motorko, čelado, rokavice. Odpravili smo se na pobočje s smrekami, razmere za delo so bile zelo težke. Za seboj smo vlekli kar 50 metrov dolgo jeklenico, vse od traktorja, potem smo drevesa vitlali dol, jih žagali, klestili, odstranjevali veje z debla in merili. Kolega je moral z gozdarsko prikolico hlode prestavljati na drugo stran. Bilo je res naporno, ker imajo smreka in vsa druga drevesa v tem času zelo veliko vode, in ko jih podreš, samo letijo po bregu dol, prav nič se ne ustavijo, ker so tako mokra. Bilo je zanimivo in vznemirljivo, tudi malce strašno, saj bi lahko kakšno drevo priletelo dol,« opisuje Maša, ki sicer najraje dela s smreko, ker ima najbolj mehak les in se najlažje žaga. »Ne moreš je zlomiti kar tako, kot lahko na primer listavce, ki imajo bolj trd les. Zato se zgodi tudi veliko nesreč, saj nikoli ne veš, kakšno je drevo, lahko je gnilo, suho, trhlo. Moraš biti pripravljen na vse,« še pove.

Zanjo je med vsemi opravili v gozdu najbolj naporna vleka težke jeklenice v breg, saj se ves čas zatika, nekdo jo mora vmes umikati iz podrastja, stalno se spotikaš in padaš. V gozdu so v ekipi večinoma štirje, odvisno od zahtevnosti sečnje in spravila.

Napačne predstave o delu gozdarja

»Kjer je volja, je tudi moč,« pravi Maša Kurent, ki z delom v gozdu vsak dan ruši predstave o moških in ženskih poklicih. FOTO: Jože Suhadolnik

Pri svojem delu se seveda srečuje tudi z napačnimi predstavami o tem, kaj gozdarsko delo sploh zajema. Ljudje so prepričani, da gozdarji delajo v glavnem goloseke, kar sploh ni res. Kot pravi sogovornica, je pod starimi drevesi že veliko podmladka, ki je že precej zrasel, in kot gozdarji ves čas skrbijo, da se gozd pravilno obrašča.

Še ena plat napačnih predstav o tem poklicu pa so spolni stereotipi, češ da je to tipično moški poklic in da ni za ženske. »S takšnimi komentarji se srečujem vsak dan. Ljudje mi govorijo, da tega ne morem delati, da je to delo zame pretežko. Moj odgovor je preprost: 'Kjer je volja, je tudi moč',« pripoveduje Maša, ki jo stereotipi o tem, da je ženska samo za kuhinjo, tudi prizadenejo. »Med kuharji je veliko moških, kajne?« jim odvrne Maša.

Svetovna prvakinja v gozdarskih disciplinah

Maša Kurent je obiskovala Srednjo gozdarsko, lesarsko in zdravstveno šolo na Šolskem centru Postojna, ki izvaja program za izobraževanje gozdarjev na srednješolski ravni. FOTO: Jože Suhadolnik

Da v gozdarstvu ni prostora za stereotipe, je Maša dokazala tudi z vrhunskimi rezultati na tekmovanjih. Na svetovnem gozdarskem prvenstvu v Šentjerneju je osvojila naslov svetovne prvakinje v disciplini zasek in podžagovanje. Zmaga ji pomeni veliko več kot zgolj športni dosežek. »Ponosna sem, ker vem, koliko dela, truda in odrekanja je za tem rezultatom. Vesela sem, da sem dokazala, da lahko tudi ženske v tem poklicu dosegamo vrhunske rezultate in se povsem enakovredno kosamo z moškimi,« pravi.

Po njenem mnenju pri takšnih uspehih fizična pripravljenost in tehnično znanje nista dovolj. Ključno vlogo ima psihološka priprava. »Na tekmovanjih me je že večkrat izdala trema in takrat nič ne gre po načrtih. Lahko znaš vse, pa te glava ustavi. Zato sem se za svetovno prvenstvo zelo pripravljala. Pred vsako disciplino sem si več ur v mislih ponavljala postopke in natančno razmišljala o vsakem koraku. Ko prideš na tekmovališče, moraš biti zbran in miren,« pojasnjuje.

Svojo zgodbo danes rada deli tudi z dekleti, ki razmišljajo o poklicih, za katere okolica še vedno meni, da so namenjeni predvsem moškim. Priznava, da je bila nekoč tudi sama na točki, ko ni bila povsem prepričana, ali naj sledi svoji želji. Danes ve, da je bila odločitev prava.

»Dekletom bi sporočila, naj sledijo svojim sanjam in poslušajo sebe. Naj ne dovolijo, da bi jih mnenja drugih odvrnila od ciljev. Vsaka je dovolj sposobna, da ji lahko uspe na področju, ki jo veseli. Pomembno je, da izbereš tisto, kar si res želiš, in vztrajaš na svoji poti,« sklene Maša.

Poklic naj izberejo interesi, ne stereotipi

Sara Gošnak, vodja Središča za mednarodno sodelovanje pri CPI: »V družbi še vedno obstajajo močno zakoreninjene predstave o tem, kateri poklici naj bi bili 'moški' in kateri 'ženski'.«  FOTO: Jože Suhadolnik

Čeprav se predstave o moških in ženskih poklicih postopoma spreminjajo, številni stereotipi še vedno vplivajo na odločitve mladih pri izbiri izobraževalne in poklicne poti. Prav temu je namenjena kampanja Izberi poklic, ne stereotip, ki jo izvaja Center RS za poklicno izobraževanje (CPI).

»Z njo želimo mlade spodbuditi, da pri izbiri poklica pogledajo predvsem vase, k svojim interesom, željam in sposobnostim. Prepogosto se zgodi, da določene možnosti zavrnejo že vnaprej, ker jih dojemajo kot primerne za drug spol,« pojasnjuje Sara Gošnak, vodja Središča za mednarodno sodelovanje pri CPI. Po njenih besedah v družbi še vedno obstajajo močno zakoreninjene predstave o tem, kateri poklici naj bi bili moški in kateri ženski. Čeprav so spremembe opazne, so počasne. Fantje se še vedno pogosteje odločajo za tehniške programe, informatiko, strojništvo in gradbeništvo, dekleta pa za področja zdravstva, socialne varnosti in storitvenih dejavnosti.

»Takšne izbire same po sebi niso problematične. Težava nastane, ko mladi o določenem poklicu sploh ne razmišljajo, ker v njem ne vidijo ljudi svojega spola ali ker imajo občutek, da okolica njihove odločitve ne bi podprla,« opozarja sogovornica.

Prav zato na CPI poudarjajo pomen kakovostnega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter mladim predstavljajo čim širši spekter poklicnih možnosti. Ob tem želijo opozoriti tudi na ovire, ki lahko vplivajo na njihove odločitve. »Ni dovolj, da mladim predstavimo posamezne poklice. Pomembno je, da prepoznamo tudi razloge, zaradi katerih nekaterih možnosti sploh ne vidijo ali jih prezgodaj izključijo. Stereotipi so ena od takšnih ovir,« pravi Sara Gošnak.

Razlike ostajajo izrazite

Kampanja Izberi poklic, ne stereotip mlade spodbuja, naj poklicno pot izberejo po svojih zanimanjih in ne po predstavah o spolu. (Na fotografiji Sibila Leskovec, ki je na tekmovanju v poklicnem in strokovnem izobraževanju EuroSkills Gdansk 2023 osvojila medaljo odličnosti v kamnoseštvu.) FOTO: CPI

Podatki kažejo, da se razmere sicer počasi spreminjajo, vendar razlike med spoloma pri izbiri izobraževalnih programov ostajajo izrazite. V šolskem letu 2025/26 je poklicne in strokovne programe obiskovalo 74 odstotkov vseh dijakov in 57 odstotkov vseh dijakinj. Med fanti prevladujeta področji tehnike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, med dekleti pa zdravstvo, socialna varnost in osebne storitve.

»Napredek obstaja, vendar še ni dovolj velik. Zato so pomembne tudi zgodbe, kot je Mašina. Mladi potrebujejo konkretne zglede ljudi, ki so izbrali poklic zaradi svojega zanimanja in sposobnosti ter pri tem niso sledili pričakovanjem okolice,« poudarja sogovornica.

Glavno sporočilo kampanje Izberi poklic, ne stereotip je preprosto. Poklicna odločitev naj temelji na tem, kdo si, kaj te zanima in kje vidiš svojo prihodnost. »Mladi bodo v svojem poklicu preživeli velik del življenja. Zato je pomembno, da izberejo področje, v katerem se prepoznajo in lahko razvijajo svoje potenciale. Stereotipi zožujejo možnosti, še preden jih zares spoznamo. Dobra izbira poklica pa se začne prav s tem, da si dovolimo razmišljati širše in brez vnaprej postavljenih omejitev,« sklene Sara Gošnak.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.